Velika noc

Velika noč

Na veliko noč pred sto dvajsetimi leti je bil v Ljubljani navsezgodaj zjutraj potres, ki je razmajal mnoge stavbe, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo veliko. V letih po potresu so Ljubljano posodobili z mnogimi novimi zgradbami, mostovi, parki itd. Po velikem petku potresa (čeprav je bil na sam velikonočni praznik) je prišla velika noč novega življenja, nove pomladi, novega razcveta mesta.

Požar v Chicagu oktobra 1871 je bila huda katastrofa v kateri je umrlo čez tristo ljudi, sto tisoč jih je ostalo brez doma. In vendar prav ta požar pomeni začetek novega, modernega Chicaga. Velikemu petku požara je sledila velika noč nastajanja modernega mesta.

To sta le dva primera človekove izkušnje resničnosti velikega tedna, Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. V osebnem in skupnem življenju zaradi vere v Kristusa nismo obvarovani velikih petkov. V teh dneh obnavljamo vero, da nismo sami, ampak da gre pred nami in z nami Gospod, ki je premagal trpljenje in smrt ter vstal od mrtvih. Z Njim zmoremo zmagovati vse tegobe življenja in smrti tudi mi.

Na veliki petek Jezus ni rekel: Ne bojte se zame. Pojutrišnjem bom vstal od mrtvih. Vse bo vredu. Ne! Krvavi pot je potil zaradi vsega, kar je vedel, da se bo zgodilo v naslednjih urah. In Boga Očeta je prosil, naj gre kelih trpljenja mimo, če je mogoče. In učence, svoje najbližje sodelavce, prijatelje in zaupnike je iskal za oporo. Nobene opore ni bilo zanj. Nebeški Oče ga je po angelu krepčal v najtežjih urah. In nekatere žene so stale in gledale, čeprav daleč od križa. Njegova Mati je stala pod križem. In učenec Janez. Ni čudno, da so prav žene, ki so najdlje vztrajale ob križu, bile tudi prve, ki so bile priče Jezusovega vstajenja. Bolj natančno: videle so, da je grob prazen. Bog ni mrtev. Ni zaprt v grobu, ampak živi.

Vsako leto poslušamo ene in iste odlomke: poročila o praznem grobu, o ženah, o učencih. Ne gre najbolj za to, da bi v odlomkih našli nekaj novega. Gre za to, da se evangeljski odlomki vsako leto bolj uresničujejo v nas. Gre za to, da se v veri srečamo z Vstalim in Kristusa odkrivamo tudi v Velikem tednu svojega življenja: od osebnih velikih petkov, do osebnih velikih noči. Zadnje besede nima trpljenje in smrt, temveč vstajenje in novo, celo večno življenje. Naj bomo kot žene in najbližji učenci v evangeliju: z Jezusom so vztrajali na veliki petek, zato so bili tudi najhitreje in najbolj deležni velike noči! Želim vam veselo in blagoslovljeno veliko noč!