Velika noč
- Imamo veliko spominov iz naših družin in iz naših skupnosti na praznovanje Cvetne nedelje, Velikega tedna, Velike noči. Spomine na obrede v cerkvi, na srečanja in obiske, na velikonočna jedila. Imamo mnoge spomine na lepe običaje glede velikonočnih praznikov, ki naj bi nam pomagali poglobiti vsebino praznika Jezusovega vstajenja. Na letošnje praznike bomo imeli nove, v marsičem drugačne spomine.
Najprej naj bo v nas razpoloženje hvaležnosti! Evharistija pomeni zahvala. Hvaležnost za mnoge lepe velike noči, običaje, druženja v preteklih letih. Hvaležnost in odprtost pa tudi za letošnjo veliko noč.
Letos nam je dana priložnost, da morda bolj kot kdaj prej doživimo prvo veliko noč, ki je prinesla novo življenje učencem, prvim krščanskim skupnostim in sčasoma vsemu krščanskemu svetu.
Prva velika noč je bila polna strahu, negotovosti, zmede, pa tudi presenečenja nad oznanilom in doživetjem, da Jezus živi. Evangelist je zapisal, daso slišali: ''Ne žalujte in ne jokajte''. Zmeda, strah, negotovost na prvo velikonočno jutro so se spremenili v neuničljivo veselje nad novim življenjem. Tudi za nas je letos lahko posebna priložnost, da se bolj približamo vsebini velikonočnega praznika.
Šele 50 dni po veliki noči, na binkošti, je sv. Peter spregovoril množici, v moči Svetega Duha, spregovoril kot novi človek, kot bi se ''znova rodil'', spregovoril iz izkušnje. Mi smo priče vsemu, kar je (Jezus) storil... Razpeli so ga na les in usmrtili... Bog pa ga je obudil tretji dan.
Mi smo tudi priče vsega, kar se zdaj dogaja. Naj se tudi mi odpremo Svetemu Duhu, da nas bo Bog poučil o duhovnem in verskem pomenu dogodkov, ki smo jim priča.
Iz izkušnje trpljenja, smrti, groba, je kasneje med učenci in v prvi Cerkvi vzbrstelo in zacvetelo kot spomladi. Velikonočne praznike praznujemo spomladi prav zato, da bi novo življenje čimbolj dojeli tudi mi.
Mi smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Prva Cerkev se je najprej zbirala po domovih, družinah, v majhnih skupnostih. Letos so razmere take, da je tudi pri nas tako. ''Boste priče teh reči'' jim je Jezus napovedal. Nam tudi tako pravi. Spomnimo se, da je Jezus rekel: ''Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi'' Odprimo srca, domove za Vstalega Gospoda!
Jezusovo radikalno življenje v skladu z Očetovo voljo se je izkazalo kot smrtno nevarno. Izkazalo se je pa tudi to, da je na koncu noči, ''tunela'' bila luč, zmagalo je Življenje, ne smrt; zmagalo je upanje in zaupanje, ne obup; zmagala je svetloba, ne tema.
Učenci so bili najprej zmedeni in prestrašeni, ker je njihov Učenik umrl na križu in bil pokopan. Z njim so umrle in bile pokopane tudi njihove predstave, načrti, pričakovanja in predstave. Vse se jim je sesulo. Potem pa se je vse začelo s silno močjo novega življenja.
V sedanjih razmerah izkušamo strah in nemoč. Če morda letos malo jokamo nad tem kar poznamo in mislimo, čutimo, da smo izgubili, je prebiranje velikonočnih odlomkov za nas zdravilo. Ne samo jokati nad preteklostjo in nad tem kar poznamo in so nam dragoceni spomini. Odprimo se tudi novemu življenju! Odprimo se sedanjemu trenutku v katerega vstopa Vstali Kristus! Imamo priložnost, da kot sv. Peter damo dihati Svetemu Duhu v nas, postanemo Jezusove priče. Priča je nekdo, ki govori o tem kar je sam doživel. Amen.