GOSPODOVO RAZGLAŠENJE
Prvi kristjani so bili spreobrnjeni Judje. Judje so bili mnenja in prepričanja, da je Bog samo zanje, za Jude. Vsi drugi so jim bili pogani, manj vredni, nečisti ipd. Farizeji, najbolj pravoverni Judje, so se tega strogo držali in niso hoteli imeti nobenega opravka s tujci. To jim je bilo nečisto. Preroška misel iz prvega berila, vstani prestolnica Jeruzalem... Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje jim je pomenilo bolj željo po moči in vplivu nad drugimi narodi kot kakšno odpiranje navzven. Krščanstvo je s Kristusom med Jude prineslo pravo revolucijo. Današnji praznik Gospodovega razglašenja povzema vero prvih kristjanov, da se je Bog v Kristusu učlovečil za ljudi vseh narodov in jezikov. V izročilu Cerkve modri predstavljajo ves tedaj znani svet: Evropo, Azijo in Afriko.
Danes je tudi svetovni dan tujcev – priseljencev in beguncev. Papež Frančišek je v svojem pismu ob tej priložnosti povabil vse katoličane, naj se zavemo, da je Cerkev, kar smo mi vsi, Mati, ki jo po Kristusovem zgledu skrbijo vsi ljudje. Razumljivo in realno je, da se z nekaterimi ljudmi dobro razumemo, z drugimi manj, nekateri so nam bolj simpatični, drugi manj. Glede na vero v Kristusa pa je potrebno počasi podirati zidove v naših srcih in premagovati strah pred drugimi in drugačnimi. Vsi smo najprej ljudje, Božji otroci, in šele potem beli, črni, bolj ali manj vzgojeni, izobraženi, zdravi ipd.
V kesanju ob začetku sv. maše molimo, da obžalujem, da sem grešil ''v mislih, besedah in dejanjih''. Kakšno je naše mišljenje o nekaterih ljudeh, ki se jih bojimo, jih ne maramo? Kakšne so naše besede o njih? V vsakem od nas je mali ali večji rasist in s pomočjo vere, upanja in ljubezni do Boga, ki se je učlovečil in poistovetil z vsakim človekom, lahko počasi podiramo zidove pred drugimni, v srcih, potem tudi na zunaj. Priseljenci in begunci so pogosto ljudje na robu družbe. Jezus pravi, da je bil lačen, žejen, bolan, tujec, v ječi, in karkoli smo storili kateremu njegovih najmanjših bratov, smo njemu storili. Najprej bodimo pozorni na misli in besede, potem bomo tudi v dejanjih lahko naredili kaj več ali bolje, glede na vero v Kristusa, ki jo izpovedujemo. Današnji praznik spominja, da je Kristus prišel za vse ljudi. To je bila revolucija, ki še zdaj traja, če njegov nauk vzamemo zares.
Darovi, ki so jih modri z vzhoda prinesli Jezusu, spominjajo na to, da vsak človek prinaša nek dar, ne samo za Kristusa in za našo vero, pač tudi za nas in za vso človeško skupnost. Za tisto smo prikrajšani, če nekega človeka, ljudi, tujcev, ne sprejmemo, se jih bojimo, imamo pred njimi predsodke. Na misel mi prihaja film o Pedru Opeki, v katerem je prizor, kako otroci in odrasli spirajo plastične steklenice, da z reciklažo nekaj zaslužijo. Ali ne bi v našem zahodnem svetu potrebovali milijone takih otrok in odraslih, da ne bi še naprej smetili cele zemlje! Oni pa bi potrebovali več našega drobiža, da bi lažje preživeli. Potrebujemo drug drugega.
Papež je v svojem pismu spomnil na praznik prvih binkošti, na rojstni dan Cerkve, ko so ljudje različnih jezikov slišali apostole vsak v svojem jeziku. To je bil dar in sad Svetega Duha, ki je Duh Jezusa Kristusa. Že od prvih binkošti je bila Cerkev namenjena vsem narodom in jezikom, vsem ljudem. Naj tudi nas Sveti Duh odpira vsem ljudem okrog nas, vsak dan malo bolj. ''Vsi smo ena družina pred Bogom'' so ameriški škofje naslovili teden migrantov in beguncev.
Comentarios