Binkosti

Binkošti 2014 Leto A

Binkoštni praznik zaključuje velikonočni čas in ga štejemo za rojstni dan Cerkve. Apostoli so se na praznik pripravljali z molitvijo, skupaj z Marijo, Jezusovo Materjo. V božji besedi današnje nedelje imamo tri različne poglede na prihod oziroma delovanje Svetega Duha. Sveti Duh še vedno deluje v Cerkvi, deluje pa tudi v nas, ki smo bili krščeni in pri birmi. Obnovimo vero vanj in računajmo nanj, na Svetega Duha!

Apd 2, 1-11 Ko je prišel binkoštni dan – praznik ni nekaj novega, saj so ga poznali že v judovski veri. Nova je vsebina. Prej jih je praznik spominjal na Postavo, ki je povzeta na kamnitih tablah z desetimi zapovedmi, katere je Mojzes prejel na gori Sinaju. Nov pomen binkošti govori ne več o črki postave, o zapovedih, ki so zapisane na kamnih, ampak o ognju navdušenja, o postavi, ki je zapisana v srce, v duha, v življenje. Sveti Duh spreminja učence iz boječih in preplašenih v junaške pričevalce in oznanjevalce Kristusa. Je nastal iz neba šum, kot bi se bližal silovit vihar. Prispodoba za delovanje Svetega Duha je veter, kot svež veter, ki očisti ozračje, odpihne odvečno, daje novo svežino. Gre za simbolni pomen. Podobno glede ognja. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom Tako veter kot ogenj imata lahko uničevalno moč, vendar kot simbola Svetega Duha pomenita veter in ogenj v najboljšem pomenu. Ogenj daje žar, prečisti in prekali vredne reči (kot zlato v ognju sem vas preizkušal), pomeni navdušenje in moč. Takšno je bilo delovanje Svetega Duha v učencih vseh časov. Začelo se je z enajsterimi, ki so bili skupaj z Marijo zbrani v binkoštni dvorani. V modernejšem času skupine Prenove v Duhu ponovno skušajo dati osrednjo vlogo tretji Božji osebi, Svetemu Duhu, ki so ga včasih imenovali ''Pozabljeni Bog'', ker je bil tako zanemarjen. V veroizpovedi molimo ''Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja.'' Sveti Duh oživlja Sveto pismo, oživlja sv. mašo in druge zakramente, oživlja kristjane, da začnejo in vztrajajo živeti iz vere. Binkoštni praznik je za nas priložnost, da nas oživi Sveti Duh! Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom. Veselo oznanilo je, da krščansko življenje ni najprej in predvsem naše prizadevanje, ampak Božji dar, ki ga svobodno sprejmemo in iz njega živimo. Celo pri svetnikih, junakih krščanskega življenja, se v postopku za proglasitev za blaženega in svetnika ugotavlja, ali je nekdo svojo vero živel samo iz svojega prizadevanja, ali pa v njem dejansko lahko zasledimo nadnaravno moč in pomoč. Ta moč in pomoč je Sveti Duh, ki nam je bil dan kot Dar.

Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku. Gre za simbolni pomen. Gre za govorico ljubezni, govorico edinosti, ki jo lahko primerjamo z mamino govorico in je globoko vpisana v nas. Ta ''jezik'' vsi ''razumemo'' in potrebujemo. V ta ''jezik'' ljubezni, edinosti, bratstva nas uvaja Sveti Duh. Papež Frančišek nas spominja, da bolj res kot vse delitve, je resnica ta, da smo vsi ljudje bratje in sestre med seboj in moramo zato skrbeti drug za drugega. Spominja nas na ''jezik ljubezni'' v katerega nas uvaja duh Boga, Božji duh, Sveti Duh, katerega praznik praznujemo. Parti, Medijci in Elamci, in tisti ki prebivamo v Mezopotamiji... Vse to naštevanje je začetek Cerkve, ki se je razširila med mnoge narode in jezike. Edinost med nami ustvarja Sveti Duh. Kot človeška ustanova je Cerkev tudi nepopolna. Ni se uresničila Jezusova želja, ''da bi bili vsi eno'', saj se je Kristusova Cerkev v zgodovini razdelila na več Cerkva. Pa vendar: brez Svetega Duha bi že propadla! Vsa zgodovina Cerkve potrjuje vero, da v Cerkvi kljub človeški grešnosti in omejenosti deluje Sveti Duh in Cerkev prenavlja. Aktivno se lahko vključimo v delovanje Svetega Duha, če sprejmemo njegove navdihe in uporabljamo svoje darove. O različnih darovih je govoril sv. Pavel, tudi v današnjem drugem berilu.

1 Kor 12,3b-7.12-13 Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Včasih bi radi imeli več vpliva, pregleda nad celoto, pa smo vezani na svoj majhen, nepomemben svet. In vendar smo glede na celoto pomembni in prispevamo svoj delež! Nek brezdomec je izpovedal svojo vero, ko je dejal, da je vse, za kar ima on skrb, spravljeno v vozičku iz trgovine, za vse ostalo pa skrbi On – in je s prstom pokazal v nebo. Tako tudi vsak od nas. Morda bi radi imeli večjo vlogo, več oblasti nad drugimi in nad dogajanjem v svetu. Kljub tej želji je glavno narediti to, kar nam je mogoče na tistem mestu, kjer smo. To od nas zahteva tudi vera v Svetega Duha. Kakor je namreč telo eno in ima veliko udov... ponazarja sv. Pavel vlogo posameznikov v Cerkvi. Vsak ud je pomemben, tako tudi vsak posameznik v Cerkvi. Nevidno a resnično smo vsi povezani med seboj. Sveti Duh deluje v vseh, posebno v tistih, ki se mu dajo voditi. V tistih, ki sprejemajo njegove navdihe deluje kot veter in ogenj.

Jn 20, 19-23 V evangeljskem odlomku slišimo o prejemu Svetega Duha že na veliko noč. Je dihnil vanje in jim rekel: prejmite Svetega Duha. Prej jim pokaže prebodene roke in stran. Še na vstalem Gospodu so vidne rane, ki jih je Kristus prejel ob mučenju in križanju. Kot Vstali pa učencem podarja svojega Duha, Svetega Duha, da bodo z njegovo močjo nadaljevali njegovo poslanstvo. Katerim grehe odpustite so jim odpuščeni. Vstali Kristus ran, ki smo mu jih ljudje zadali, ne obrača proti njim, ampak svojim učencem daje moč, da po daru Svetega Duha v Božjem imenu odpuščajo grehe. Sprava z Bogom je osnovni dar, ki nam ga Kristus prinaša in podarja po Svetem Duhu. Sprava z Bogom, ki je naš Stvarnik in Odrešenik najbolj dobro dene človeku!