BINKOSTI

Binkošti

Praznik so poznali že Judje in sicer je bil to najprej praznik prvih pomladanskih sadov: praznik veselja nad prvimi sadovi in zahvala Bogu zanje. Kasneje tudi spomin na božje zapovedi, ki jih je Mojzes dobil od Boga na gori Sinaj. V krščanstvu binkošti pomenijo rojstvo Cerkve. Prej prestrašeni apostoli, ki se skrivajo pred Judi, pogumno oznanjajo vstalega Kristusa, njegovo življenje in nauk.

Praznik binkošti, Svetega Duha, je najprej spomin na prve binkošti. Apostolska dela prihod Svetega Duha ponazarjajo s šumom vetra, je nastal z neba šum. Še več: kot bi se bližal silovit vihar. Gre za močan učinek, ki ga je v preplašenih učencih povzročil Sveti Duh. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom. Podoba za Svetega Duha je tudi ogenj, ki pomeni žar, navdušenje in moč. Šum, veter, ogenj – gre za prispodobe Svetega Duha, ki govorijo o njegovem delovanju. Čeprav je bilo smrtno nevarno biti kristjan v prvih desetletjih in stoletjih, se je krščanstvo razširilo po vsem rimskem cesarstvu. V tem vidimo moč, ki jo ima Sveti Duh in ki jo Apostolska dela primerjajo z ognjem, šumom vetra, celo viharjem. To so bile prve binkošti, ki se jih spominjamo.

Sveti Duh ni deloval samo ob prvih binkoštih, ampak tudi skozi vso zgodovino Cerkve, tudi sveta. Sveti Duh veje kjer hoče, pravi Sveto pismo, in navdihuje ljudi vseh časov. Nekaterih, ki so se pustili voditi Svetemu Duhu, se spominjamo kot svetnikov. Mnogi ustanovitelji redov so bili taki. Npr. naš ustanovitelj sv. Frančišek je bil velik karizmatik. Imel je velike darove za to, da je razgibal ljudi svojega časa in ''razgibava'' mnoge, vse do danes. Sveti Frančišek je bil poslušen navdihom Svetega Duha, ki je v Frančišku resnično deloval ne le kot šum ampak kot ogenj in vihar.

Velike spremembe se zgodijo tako, da se en posamezen človek s posebnim darom pusti navdihniti Svetemu Duhu. Stori to kar mu je Bog dal, da stori. V tem lahko prepoznavamo delovanje Svetega Duha vse do danes. Za Boga je žaljivo, če se primerjamo z drugimi, ker rad ustvarja originale. Raje kot bi se primerjali, svoje darove delimo z drugimi, za skupno dobro. To tudi pomeni, da vsak od nas prejema navdihe Svetega Duha in praznik binkošti nas spominja na to in vabi, da sprejmemo njegov šum, veter, vihar, ogenj. Morda nam ni namenjeno, da bomo obrnili tok svetovne zgodovine kot lahko vidimo pri nekaterih svetnikih in drugih velikih karizmatikih, ampak veliko se lahko spremeni po vsakem izmed nas, če smo poslušni Svetemu Duhu.

Kako da jih slišimo vsak v svojem maternem jeziku? Ljudje različnih jezikov, kultur se v moči Svetega Duha razumejo med seboj. Kaj pomeni materni jezik? Materni jezik je jezik ljubezni. Ta jezik vsak otrok razume veliko prej kot pomen besed. Podobno sv. Pavel Pove, da je prvi sad Svetega Duha ljubezen. Pregovor pravi: 'Ljubezen je slepa''. To leti na račun zaljubljencev, ki vidijo drug drugega samo v lepi luči in ne vidijo njihovih napak. V resnici pa ljubezen ni slepa ampak je potrpljiva, je dobrotljiva itd. kot piše sv. Pavel. Ljubezen dela za edinost, povezanost, za medsebojno spoštovanje, povezanost in pomoč. To je ''materni jezik.'' V moči Svetega Duha, ''materinega jezika'' se lahko med seboj razumemo zelo različni ljudje. Učenci so se čudili in tudi mi se lahko čudimo in hkrati veselimo, kar je tudi sad Svetega Duha. Če še enkrat naštejemo sadove Svetega Duha kot jih piše sv. Pavel: Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Karkoli pripomore k tem ''sadovom'' lahko razumemo kot sprejemanje navdihov Svetega Duha.