5. VELIKONOČNA NEDELJA
V prvem berilu je napisanih cela vrsta imen krajev kamor sta Pavel in Barnaba potovala in oznanjala evangelij. V veliki meri sta se selila iz kraja v kraj, ker so ju v nekem kraju Judje vrgli ven. Nekateri so vero sprejeli, drugi in posebno voditelji pa so ju preganjali. Ravno včeraj je bil v odlomku berila tak primer: v shodnici sta najprej navdušila poslušalce. Naslednjo soboto se je zbralo celo mesto, da bi ju poslušalo. Ta Pavlova in Barnabova popularnost je voditelje napolnilo z nevoščljivostjo in so ju pregnali. Na tak način sta hodila iz kraja v kraj najprej k Judom, v njihove skupnosti. Ko to ni več šlo, pa sta se obrnila k poganom, ki so bili veliko bolj odprti za oznanilo o Jezusu Kristusu kot pa Judje, čeprav je bilo oznanilo najprej namenjeno njim. V današnjem odlomku beremo, da sta učila tiste, ki so sprejeli vero: Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo. Tega se včasih zavedamo in tudi izkušamo, drugič pa smo kar malo nejevoljni na Boga, da nam pošilja križe in težave. To, da smo kristjani, nas ne obvaruje križev in težav. Imamo pa spremljevalca na poti: to je naša vera, to je Kristus, tudi njegova Mati Marija. Ona dva sta šla skozi hude reči v življenju, vendar sta zaupala v Boga in v to, da Bog že ve kaj dela. Sv. Pavel nas svari, naj tega ne pozabimo.
Po vsem misijonskem potovanju sta Pavel in Barnaba zbrala vso Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je Bog storil po njiju. To me spominja na mati Terezijo, ki so jo hvalili kaj vse dobrega je naredila v življenju, ona pa je rekla: Jaz sem samo svinčnik v Božjih rokah. Več drugih svetnikov jasno pričuje, da so se počutili ''orodje v Božjih rokah.'' Bog dela tudi po vsakem od nas, kolikor mu to pustimo. Zato pa je potrebno, da najprej to verujemo, potem pa odstranjujemo ovire, da bi Bog res lahko delal po nas. Ovira je vsak greh, ki z drugo besedo pomeni, da delam raje svojevoljno kot pa bi delal to, kar Bog hoče. Svojo voljo najbolje uporabljamo tako, da si prizadevamo izpolniti Božjo voljo. Tako more Bog delati tudi po nas kot je po Pavlu in Barnabu. Nekaj tega, kar Bog v naši skupnosti dela po ljudeh, bomo slišali v našem Slovenskem katoliškem centru, danes po kosilu. Tako kot sta Pavel in Barnaba zbrala vso Cerkev, smo tudi mi vsi povabljeni priti in prisluhniti. Že tu pri maši in v molitvi pa se vedno znova Bogu zahvaljujmo za vse, kar Bog dela po nas. Jezus želi, da v svojem življenju nadaljujemo poslanstvo, ki ga je on opravljal. S svojimi darovi in v veri v Njegovo delovanje v našem življenju in v pripravljenosti, da smo in bomo ''svinčnik, metla, kuhavnica'', itd. v Njegovih rokah.
V knjigi Razodetja iz katere je odlomek drugega berila, Janez piše o videnju novega Jeruzalema, ko je prihajal z neba od Boga. Jeruzalem je obljubljeno mesto, središče obljubljene dežele za izvoljeno ljudstvo, mesto miru, pa hkrati do današnjih dni središče nemirov, sporov, vojne razdeljenosti. Janez v Razodetju govori o Jeruzalemu, ki prihaja od Boga, torej ni zgrajen s človeškimi močmi, temveč je Božji dar. Novi Jeruzalem končno pomeni nebesa, pomeni Božje kraljestvo, ki ga je Jezus oznanjal in za katerega molimo v očenašu: ''Pridi k nam Tvoje kraljestvo''. Novi Jeruzalem ni nek kraj na zemlji, temveč se gradi v srcih ljudi in med ljudmi kolikor sprejmemo Jezusa Kristusa za voditelja našega življenja. Glavno pravilo tega novega Jeruzalema je zapoved, zapisana v evangeliju: Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. Jezus jo imenuje nova zapoved. Že stara zaveza je poznala zapoved ljubezni do bližnjega. Nova je zapoved v tem, da Jezus daje za merilo sebe: on je ljubil požrtvovalno, do smrti na križu. Kako naj to mi delamo, nam bo pokazal Oče kot je pokazal Jezusu, katerega glavna skrb je bila, da bi izpolnil Očetovo voljo. Prišli smo k sv. maši, da bi prejeli moč in pomoč, kajti novi Jeruzalem prihaja od zgoraj. Če ga sami gradimo, brez Boga, gremo naproti katastrofi. Že večkrat v zgodovini so ljudje poskušali zgraditi nebeški Jeruzalem brez Boga. To se vedno sesuje.
Tisti, ki je sedel na prestolu, pa je rekel: Glej, vse delam novo. Naj se to videnje sv. Janeza uresičuje vse bolj tudi v našem življenju. Morda se na zunaj ne bo nič spremenilo, vendar bolj ko Jezusovo veselo oznanilo spremeni naša srca, bolj vse vidimo v novi, v Božji luči.
Comments