5. navadna nedelja A

5. navadna nedelja

 

1. Jezus je luč sveta. Povezanost z njim v molitvi, veri je prva stvar. Od njega prejemamo tisto luč, ki naj sveti tudi drugim.

2. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. Z drugimi besedami: naša dobra dela naj izražajo Božjo luč v nas. Prvo berilo: lačni, brezdomci, ne potuhni se pred potrebnim. Kaj lahko storimo nasproti tolikim potrebam? Nekaj gotovo in najbrž več kot že delamo. SP-ski čas - čas vrnitve iz Babilonskega suženjstva. Tema v srcih ljudi. Prerok spodbuja k ne misliti samo zase, ampak gledati na druge. Bo vzšla v temi tvoja luč. Kdor drugim pomaga, pomaga tudi sebi.

 

 

1b. Daj lačnemu svoj kruh itd. Gre za dejanja, ne samo besede kdo drug bi moral kaj naredit. Nekaj naredi pa karkoli lahko. Dejanja! Ne potuhni se pred svojim rojakom. Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Človekovo zdravje, notranja luč, ko dela dobro. Ne gre za to, kaj bi morali drugi narediti, pa ne naredijo. Ne gre za govorjenje o tem. Gre za to, da sam naredim kar lahko. Ne tisto, česar ne morem, ne smem. Ne gre za izgovore, pač pa za dobra dela, dobra dejanja. v. 10 še enkrat ponovi: če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in reveža nasitiš, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.

 

Ps. V temi zasije luč poštenim. ...Dobro je možu, ki svoje reči ureja pošteno.

 

2. b. nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. Pavlova modrost, sijano govorjenje ali pisanje ni bilo glavno. Glavno je bilo, da oznani živega, od mrtvih vstalega Kristusa, ki pa je bil križan in je umrl. sta se izkazala Duh in moč. Oznanilo naj pomaga, da bi se vredniki srečali z živim Bogom, ne pa se ustavili pri besedah pridigarja. da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči. Vzor za to je Janez Krstnik, ki je z vso močjo svojega temperamenta pripravljal pot Gospodou, potem pa pokazal nanj in se umaknil.

 

Ev. Sol je nevidna in ni je treba veliko. Vi ste. Se zavedam, da je to moja vloga, naloga? Sol se v hrani ne vidi. Tako tudi kristjani v družbi ni nujno, da bi se videli. Če pa se sol pokvari. Tragična možnost. Luč sveta – to pa deluje navzven. Naj bomo vidni kristjani. In kaj je tista luč, ki naj sveti ljudem? Dobra dela. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. Nebeškega Očeta najbolj slavijo dobra dela, ki jih delamo ker smo kristjani. Kaj dobrega delam zato, ker sem kristjan?

- pri vsem trojnem (sol, luč, mesto) gre bolj za bivanje kot za delovanje. Jaz sem trta, vi mladike! Brez trte smo suhe mladike, ki ne morejo prinašati ne soli, ne luči, ne biti mesto na gori za orientacijo.

Božja beseda nas ne spodbuja k izgovorom temveč k dobrim delom.

- sol v glavi; Martin Krpan, ki je tovoril sol na Dunaj – soli pamet.

- če ste kdaj pozabilil solit – okus. Premalo slano. Sol na mizi. Preveč – tudi možno.

- sol naredi ljudi žejne za kaj več! (Rosica pravi)

- nasoljeni pujsi, ovčke (če hočem še jaz eno tako masažo)

- brez soli je brez okusa

- luč preganja temo, ogreva vse, kar doseže in to z veliko hitrostjo (Rosica)

 

BISHOP BARRON. Sol, luč, mesto na gori. Vse trojno ne obstoja zase, temveč za druge. Sol: za ohranjanje (prezervativ), okus. Luč: tudi ni zase. Osvetljuje. Mesto na gori: za navigacijo – GPS.

- V individualistični kulturi imamo religijo nekaj zase, za to, da sami boljše, lažje živimo. V Svetopisemskem smislu je religija za druge. Oboje je treba skupaj vzeti: individualno in skupno.

- Smo poklicani biti sol: prinašati najboljše v skupnost in odstraniti (sol tudi pomori plevel) kar ni dobro.

Luč: pokazati na dobro, pa tudi slabo. Osvetliti kar je 'disfunctional' v družbi. Brez 'vibrant' kristjanov je svet slabši. Ljudje zgubijo svojo orientacijo (primerjaj mesto na gori).

Mi smo mesto po katerem naj bi se ljudje orientirali. Smo luč, sol.

 

Liguori: Jezus je premagal temo, je luč sveta. On nas opolnomoči, da smo luč.

- Ko Božja luč vstopi v naša srca, vidimo stvari drugače: vidimo svojo odgovornost za življenje in dobrobit drugih, zlasti ubogih in zatiranih.

- morda se ustrašimo in pomislimo kaj mi sploh lahko naredimo nasproti tolikim problemom v svetu in v državi, v mestu, v okolici. Nismo sami – Kristusova luč. Prim. Mati Terezija. Enemu človeku naenkrat je pomagala.