5. NAVADNA NEDELJA
Svet, svet, svet je Bog nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva. Prerok Izaija v videnju doživi Božjo svetost, dostojanstvo. V Kristusu nam je Bog postal domač, blizu, eden izmed nas. Hkrati pa je visoko nad nami, in ga je treba spoštovati, se zavedati, da ni on nam na uslugo temveč moramo biti mi njemu. Bog je Bog. Na koncu mašnega slavospeva ob nedeljah zbor zapoje, zato se morda ne spomnimo, da slišimo te besede. Spomnimo pa se, kar včasih pojemo skupaj: Sveti, sveti, sveti Bog. To je od tu. ''Nad vojskami.'' Vojska je najbrž pomenila največjo človeško moč in silo. Narodi in njegova vojska so včasih oplenili in podjarmili šibkejše. A vendar je Bog nad vsemi vojskami, spominja prerok. ''Vsa zemlja je polna njegovega veličastva''. V naravi je polno reči, ki govorijo o Bogu. Včasih pogledamo kakšno oddajo iz narave. Koliko zakonitosti, lepote - pravi čudeži. Vsa zemlja je polna njegovega veličastva. Koliko znanja in denarja vlagajo v kakšno protezo, ali pa slušni aparat ipd. V naravi pa to deluje samo... Vsa zemlja je polna njegovega veličastva.
Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima. S tem še bolj pokaže na Božjo moč. Izraelci so na poti skozi puščavo videli oblak, ki je bil simbol Boga. Tudi tu je dim simbol Boga in njegove skrivnostnosti. Gre za prispodobe.
Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami Prerok se zaveda velikega prepada med Bogom in njim. V videnju je začutil veličino Boga in na drugi strani svojo majhnost. Podobno vidimo v drugem berilu pri sv. Pavlu in v evangeliju pri sv. Petru, da se zavedata velikega razkoraka med Božjo svetostjo in resničnostjo človeške omejenosti, majhnosti, tudi grešnosti. ''Gorje mi, izgubljen sem'' je izraz panike in strahu, ki človeka zagrabi, ko se zave Božje svetosti. Prerok doživi očiščenje z žerjavico. Ogenj očisti, prečisti žlahtne kovine, človeka pa trpljenje. Prerok v videnju doživi očiščenje in je potem pripravljen za poslanstvo. Prerokovo poslanstvo je v tem, da mora govoriti v Božjem imenu. Seveda se tega najprej ustraši. Zaveda se svoje majhnosti, pa tudi grešnosti in omejenosti ljudi h katerim je poslan. Bog je tisti, ki očisti in opogumi preroka. Tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.
Prerok ima svobodno voljo in se mora sam odločiti, da bo sprejel nalogo, ki mu jo Bog želi zaupati. Nato sem slišal glas Gospoda: Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas? Poslanstvo preroku ni vsiljeno, pač pa gre za Bož ji klic, ki ga prerok svobodno in premišljeno sprejema. Tukaj sem, pošlji mene. Doživetje Boga in svoje majhnosti preroku pomaga, da se zaveda Božjega klica pri delu, ki mu je zaupano. Podobno se tega zavedata sv. Peter in Pavel. Taka zavest je potrebna vsakemu duhovniku in vsakemu kristjanu. Nismo bili izbrani, ker smo tako sveti, sposobni, izredni, ampak po Božjem načrtu in klicu, ki naj ga uresničujemo svobodno in v zaupanju v Boga, ki nas je poklical in poslal. Vzorec iz odlomka je naslednji: najprej se zavedati Božje svetosti in svoje majhnosti (resničnosti). Potem se zavedati Božjega klica, ki izhaja že iz krsta in še bolj birme in uresničevati ta poklic svobodno in pogumno kamor nas je Božja previdnost postavila. ''Tukaj sem, pošlji mene.'' je vsakdanja odločitev in vprašanje: Komu služim?
Evangelij: lahko si zamislimo dogodek, ki ga beremo. Izkušeni ribiči so vso noč lovili, pa nič ujeli. Utrujeni in praznih rok izpirajo mreže. Navajeni so ribolovnih uspehov in razočaranj. Nikoli pa ni lahko, ko imaš po trudu cele noči prazne mreže. Takrat pa je prišel Jezus, tesarjev sin in popotni pridigar in si sposodil en čoln, ker ljudje tako pritiskajo za njim, da se je pred njimi umaknil na čoln. In jih je učil. Zdi se kot, da se je hotel malo oddolžiti ribičem, ko je Simona sredi dneva povabil naj odrine in vrže mreže. Tesar, popotni pridgar, bo ribiča učil loviti ribe!?
Evangelij seveda ni knjiga o ribolovu temveč o naši veri in v tej zvezi še posebno o Bogu, Božjem Sinu in o izkušnjah z Njim, ki se potrjujejo že 2000 let. Zato še vedno beremo o tem. Beremo tudi in predvsem zato, ker gre za Božjo besedo, ki nam danes govori.
Bog preseneča. Včasih želi, da naredimo reči, ki so na videz sprte s človeško logiko. Hitro nam je lahko na poti naš ponos, napuh, to, da sami bolje vemo. Če bi Peter doživel ''napad'' napuha, ponosa, bi Jezusa nekam poslal. Kaj bo tale tesar njega učil ribe lovit! Peter je moral slišati globljo in večjo resnico kot pa je to, da ga Jezus podnevi vabi k ribolovu. Jezus je za prve učence izbral ribiče. Gotovo ne zato, ker so nagnjeni k pretiravanju in laganju. Napis na trgovini: Dobrodošli lovci, ribiči in drugi lažnivci.'' Morda jih je izbral zato, ker so potrpežljivi, vztrajni, navajeni tudi na neuspehe po trdem delu.
ความคิดเห็น