4. velikonočna nedelja – materinski dan leto A 2014
Matere so pomembne v naravnem in nadnaravnem redu. Mame izražajo Božjo brezpogojno ljubezen, bližino, nežnost, skrb in zavzemanje za otroka. Vsi smo Božji otroci in zaradi mame to bolje vemo. Vsi imamo mamo. Danes mislimo na vse mame in v tej zvezi tudi na vse otroke, tudi na tiste katerih vez med mamo in otrokom je boleča zaradi bolezni, smrti, raznih težav, ki jih včasih prinese življenje npr. zaradi ločitve, posvojitve ipd. Jezus nam je dal svojo Mater, ki jo v maju še posebej častimo. Tudi tisti, ki so glede mame na kak način prikrajšani, se lahko zatekajo k nebeški Materi Mariji!
V bogoslužju je danes nedelja Jezusa, Dobrega Pastirja. Prispodba pastirja nam ni domača iz vsakdanjega življenja, v svetopisemskem okolju pa je zelo zgovorna. Z drugačno prispodobo bi lahko rekli, da je Jezus kot dobra mama. Dobra mama otrokom vedno hoče dobro in jim želi, da bi imeli lepo življenje. Tako tudi Jezus, Dobri pastir, pravi v odlomku: Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. Dobra mama privošči kar je dobro in svari pred tem, kar otrokom lahko škoduje. Tako dela tudi Gospod.
Apostol Peter v drugem berilu pravi: Pred Bogom je hvalevredno, če delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost. Skušnjava maščevanja je hitro prisotna, kadar nam kdo greni ure in dneve. Peter pokaže na Božjo dimenzijo. Saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. Izziv in umetnost je z drugimi, posebno s tistimi, ki nam zadajajo bolečine, rane, stopiti v tak odnos, ki je zdravilen, ki gradi. Tega se ne da čez noč in vedno ni mogoče. Včasih se je treba umakniti, da ne bi bili še bolj ranjeni. Ljudje, ki so sami ranjeni, ranijo druge. Včasih umik ni mogoč. Lahko se branimo, ne pa vračamo udarce. Včasih gre za zelo težke razmere. Kristusov zgled vabi k posnemanju, ni pa tega mogoče od nikogar zatevati ali pričakovati. Kristusovemu zgledu trpljenja pravičnega za krivične je mogoče slediti le svobodno in v globini vere, povezanosti z Bogom. Ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično. V drži zdrave ponižnosti se zavedamo, da nismo mi gospodarji ali sodniki, ampak gospodarjenje in sodbo prepuščamo Njemu, ki sodi in bo sodil pravično. To je tudi delo za mir: Blagor miroljubnim.
Comments