4. ADVENTNA NEDELJA A

4. adventna nedelja

Sv. Jožef je glavni "junak" v današnji božji besedi. Preprost mož, delavec. Zaročil se je z dekletom iz vasi. Običajno življenje si je načrtoval: poroka, družina, delo. Preprosto delavsko življenje v majhnem kraju.

Lepi načrti pa so bili prekrižani z življenjem, ki ni šlo po Jožefovem načrtu. Njegovo dekle je noseče, pričakuje otroka. Lahko si samo predstavljamo kakšna reakcija bi bila v tistem času, v majhnme kraju. Jožef je skušal urediti tako, da bi bil "volk sit in koza cela". Zaročenko bo skrivaj odslovil, da je ne bodo "požrli'' zlobni jeziki. Najprej njo, potem pa še njega. Ni mogel spati ob takem premišljevanju.

Včasih nam stvari, ki se zgodijo, ne dajo spati. Pride bolezen, smrt, težave, ki jih imamo sami ali pa kdo v naši družini in nam ne dajo spati. Hvala Bogu, če znamo in zmoremo v takem času moliti. Moliti za to, naj se zgodi Božja volja. Moliti, da bi naredili, kar Bog pričakuje, načrtuje za nas.

Včasih načrti niso prekrižani nam ampak komu od naših bližnjih. Se bomo umaknili kolikor se da, ali pa pristopili in pomagali po svojih močeh? Sv. Jožef je sprejel, da bo spremljal svojo nsečo zaročenko in se poročil z njo. Kaj so zato rekli v vasi? Morda je bilo celo lažje bežati v Egipt kot pa živeti v domači vasi?

Glej devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. To napoved smo slišali v prvem berilu pri preroku Izaiju. Evangelist Matej piše evangelij posebno z mislijo na spreobrnjene Jude, ki so postali kristjani. Z navajanjem iz stare zaveze pokaže, da se v Jezusu izpolnjujejo obljube stare zaveze.

Ampak vmes med obljubo, ki jo je izrekel prerok Izaija in izpolnitvijo v Jezusu Kristusu je minilo kakih 700 let! Ali je res tako čudno, če so se mnogi Judje naveličali čakati in ko je Emanuel končno prišel, niso bili pripravljeni nanj?

Naš čas in Božji čas se večkrat ne ujemata. Potrebna sta vera in zaupanje, da bi dali mesto Bogu in njegovemu načrtu v življenju. Sv. Jožef je imel in ima še danes izjemno vlogo, ki je takrat gotovo še ni videl, ko se je v stiski premetaval po postelji in premišljeval in molil kaj naj naredi. Bogu je prepustil, da vodi njegovo življenje in svetovno zgodovino, sam pa je bil pripravljen opraviti svojo nalogo, ko jo je spoznal. Čudoviti zgled in model ravnanja!

Naša vera nam pove, da je Emanuel resnično to, kar pove ime: Bog z nami. Ne samo na Božič temveč vedno, posebno v pa v kakšnoh nepredvidljivih, tudi težkih in zahtevnih obdobjih in trenutkih življenja. Za vzgled in priprošnjika si vzemimo sv. Jožefa, ki je molil in bil pripravljen sprejeti bol ple,enito rešitev iz ljubezni do Boga in do svoje zaročenke, torej iz ljubezni do bližnjega.