4. Adventna nedelja leto B 2014
Pametno in razsodno ravnamo, če odpiramo svoje srce Bogu in mu verjamemo, verujemo, čeprav Boga pogosto ne razumemo in ne vemo kakšne bodo posledice vere, zaupanja vanj. Tako bi lahko povzeli današnjo Božjo besedo.
Kralj David je bil veliki vojskovodja, ki je povezal vseh dvanajst Izraelovih rodov, premagal sovražnike in utrdil kraljestvo. Naredil si je udobno kraljevsko palačo. Lepo je bilo, da je mislil tudi takole: Glej, vendar, jaz stanujem v cedrovi hiši, skrinja Božja pa stanuje sredi šotorskega pregrinjala. Razmišljal je, da bi naredil svetišče Bogu. Lepo je mislil in to povedal preroku Natanu. Skrinja zaveze je bila najbolj sveta stvar, ki so jo imeli Izraelci. V njej sta bili predvsem tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki sta pomenili zavezo z Bogom. Na pokrovu skrinje sta bila angela, ki sta oblikovala prestol, ki je spominjal na Božji prestol med ljudmi, med izvoljenim narodom. To ''skrinjo zaveze'' so Izraelci nosili skozi puščavo v času Mojzesa, in ko so taborili, so postavili ''shodni šotor'' ter vanj položili ''skrinjo zaveze'' z Bogom. Pogodba o zavezi s samim Bogom je bila seveda najdragocenejša stvar vsega ljudstva. Še danes so pogodbe pomembne. Izraelci so verovali, da imajo pogodbo, zavezo s samim Bogom! Skrinjo zaveze so štirje nosili –je imela dva dolga droga - ročaje. Kralj David je plemenito premišljeval, da bi se spodobillo, da za Boga med njimi naredi tempelj. Svoje premišljevanje je razodel preroku Natanu, ki mu je najprej ''zaploskal'': Pojdi, stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Gospod je s teboj. Ko pa je vso stvar malo prespal, je prišel do drugačnega zaključka: A še tisto noč je Natanu prišla Gospodova beseda rekoč...Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje... Kot kaže, je Natan in Bog z njim premislil, odločil, da ima kralj David preveč krvi na rokah, da bi Bogu zidal hišo, svetišče. Razen tega si je s svojimi velikimi zmagami že pridobil sloves med vsem ljudstvom. Naj ima še kdo drug zasluge. Vemo, da je Davidov sin Salomon gradil tempelj. In vendar je kralj David deležen obljube: Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen na veke.
Res je Davidova linija kraljestva ostala približno štiristo let, ampak potem je bilo z Davidovim kraljestvom konec, ker so Judovski narod odpeljali v Babilonsko sužnost. Vendar ljudstvo in voditelji niso pozabili na Božjo obljubo. Od takrat so Judje, ves narod pričakovali prihodnjega kralja, maziljenca (kralje so mazilili). Hebrejsko ime za maziljenca je Mesija, grško pa Hristos. Jezus Kristus je bil iz Davidovega rodu, tako da se je v Jezusu Kristusu uresničila Božja obljuba preko preroka Natana. Seveda pa se je uresničila zelo drugače kot so Judje pričakovali in upali. In vendar je bilo resnično in vredno vere!
V evangeliju slišimo Lukovo poročilo o Angelovem oznanjenju, ki se nanaša prav na starodavno Božjo obljubo: Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Kot vidimo iz evangeljskega odlomka, Marijo ne skrbijo starodavne prerokbe, pač pa jo skrbi, kako naj uskladi Božji načrt z njenim razumevanjem in življenjem. Očitno je to, da Marija že od vsega začetka srečanja veruje Bogu in mu hoče slediti, ga hoče ubogati. V odlomku je omenjena Marijina teta Elizabeta in njena nosečnost. Zakaj je njen mož Zaharija onemel, ko je angela samo samo vprašal, kako bi naj njegova žena zanosila, ko pa je že v letih? Marija pa je kar precej spraševala preden je rekla: Glej, dekla sem Gospodova. Bistvena razlika je v tem, kar ji je kasneje sorodnica Elizabeta ob srečanju potrdila: ''Blagor ji, ki je verovala.'' Njen mož Zaharija ni verjel, da bi Elizabeta lahko zanosila. Marija ni bila lahkoverna, ni se kar na hitro ''zaletela'' v objem angelu, ampak je premišljevala, se posvetovala z Božjim angelom in naredila vse, da bi se dobro odločila. Ampak v osnovi, v temelju je Bogu verjela, je verovala. To je bistveno! Taka vera je bistvena tudi za nas, ki pričakujemo Božje rojstvo. Bog še vedno želi priti med nas, k nam, prihaja pa po tistih, ki verujejo! Naj nam bo Marija zgled in spodbuda vere!
Comments