4. ADVENTNA NEDELJA

4. ADVENTNA NEDELJA

Včasih sem veselo presenečen, s kakšnim veseljem starši ali stari starši napoveste novega člana v vaši družini, včasih že sedem, osem mesecev pred rojstvom. To je velika razlika od takrat, ko sem bil doma in je mama skrivala nosečnost mojih dveh bratov. Nič se ni smelo videti, nič povedati. Lepo se mi zdi, da so ljudje bolj odprti, domači, zaupljivi in odkrito izražajo svoje veselje nad novim življenjem.

Izkušnja pričakovanja otroka, vnuka, novega člana v družini in v skupnosti je še posebej povezana tudi z adventnim časom v katerem pričakujemo rojstvo Božjega Otroka. V evangeliju smo poslušali o dveh nosečnicah, sorodnicah.

Takrat niso imeli ''text message'', pa ''e-mail'' in podobnih reči. Še pošte ni bilo za tako revne in preproste ljudi kot sta bili Marija in Elizabeta. Takrat, ko je angel prišel vprašat Marijo, če bi bila pripravljena sprejeti Božji načrt, ji je tudi povedal, da je tudi njena sorodnica Elizabeta spočela sina. Tako kot ste starši, stari starši veseli otroka, vnuka, da radi o tem poveste drugim, je bil vesel tudi angel, ki je Mariji povedal o Elizabetini nosečnosti.

Pot od Nazareta do Ain Karema kjer je živela Elizabeta, je bila dolga, kakih 50 milj, 80 km. Daleč za iti peš. In vendar se je Marija v naglici odpravila. Očitno je bila vesela novice in starejši sorodnici je hotela pomagati. Tudi vi pomagate vašim otrokom, vnukom. Navsezadnje je vsaka pomoč drug drugemu tudi priprava na prihod Boga med nas. ''Karkoli ste storili kateremu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili.'' Na nek način je Jezus, učlovečeni Bog navzoč v vsakem človeku, in karkoli naredimo drug drugemu, naredimo njemu samemu. Veselje nad novim življenjem, pa naj bo to nov član družine ali pa obisk, je lahko pomoč v pričakovanju Boga, ki prihaja.

Dogodka, ki ga opisuje današnji evangelij, se spominjamo tudi v drugi skrivnosti veselega dela rožnega venca. Katera je? Ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila. Danes se spomnimo vseh nosečih mamic. Spomnimo se tudi vseh sorodnikov, ki jim pomagajo, še posebno, če so težave. Za Marijo ni bilo lahko, ker je spočela od Svetega Duha. Danes imajo noseče mame včasih še vedno težave, pa niso spočele od Svetega Duha. Prav zato imajo težave. Velikokrat tudi manjka očeta. Ne samo pri nosečnosti ampak tudi pri rojstvu in vzgoji otroka. To bi se celo Mariji lahko zgodilo, če Jožefu ne bi Božji angel naročil, naj se ne boji vzeti k sebi Marije. Vse to je življenje in vse to lahko premišljujemo ob današnji 4. adventni nedelji.

Jezus se je res rodil pred 2000 leti ampak letos imamo advent ne samo zato, da bi se spominjali starih dogodkov, ki so spremenili tok zgodovine, ampak tudi zato, da bi se spomnili, da Jezus še vedno prihaja v vsakem otroku in vnuku, pa tudi v vseh otrocih. Na nek način se je Kristus s svojim učlovečenjem združil z vsakim človekom, je učil papež Janez Pavel II. Veselje, pričakovanje in medsebojna pomoč pri otrocih in drugače ni samo naravna stvar in stvar lepega vedenja. Z vsem tem se dotikamo tudi Božjih skrivnosti in božičnega praznika.