Bil je višji cestninar in bogat človek. Zahej je bil na zunaj vpliven in premožen. Ampak to je bil samo videz. Resnica je bila povsem drugačna. Že cestninarjev ljudje niso marali, ker so ti živeli na račun lastnih rojakov in služili tujim oblastem. Zahej pa je bil njihov direktor, šef. Tega pa sploh nihče ni maral. Cestninarji so se vsaj med seboj družili. S kom pa naj bi se družil Zahej? Notranje je bil tale Zahej zelo nezadovoljen in osamljen. Povrh vsega je bil še majhne postave. Še to ga je težilo.
Jezus je kot ''na rentgenu'' videl skozi Zaheja: Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši. Kdo od ''spodobnih'' Judov bi hotel iti k temu človeku na dom? Tu se spet jasno pokaže Božje usmiljenje, ki gre preko zunanjega videza in direktno k človeku, v njegovo ranjenost in revščino, kljub drugačenemu videzu. To spreminja človeka! Bog ne more do nas in mi ne do njega, če ne vidimo ''skozi'' ovire, ki smo jih postavili med Bogom in nami, med Bogom in drugimi ljudmi. Jezus se ne ustavlja pri zunanjih rečeh.
Zahejeva odlika je bila v tem, da je prisluhnil svojemu srcu. Prisluhnil je resničnosti, ki je bila prikrita površnemu opazovalcu. Lahko bi ostal na površju, vendar tega ni (več) hotel. Ni mu bilo več mar, kako bo izgledalo na zunaj. Tekel je naprej in splezal na smokvo. Morda ga je bilo vseeno še malo sram, zato se je skril na smokvo? Tam bo varen. Tam ga ne bo nihče videl? In vendar ga Jezus ne vidi samo na smokvi temveč ga vidi v vsej njegovi resničnosti. Jezus se ne ozira ne za množico ljudi, ne za to kako bo izgledalo, če se sam povabi na dom višjega cestninarja. Ravna kot da sta sama z Zahejem. Tak, osebni odnos želi Kristus imeti z vsakim od nas. Kakšna je moja resničnost? Ali se želim srečati s Jezusom Kristusom tak kot sem in mu pustiti, da se povabi k meni domov? Takšna radovednost, odprtost je spremenila življenje Zaheju in že mnogim drugim. Želim biti tudi sam med njimi?
Comments