3. postna nedelja

3. postna nedelja Leto A 2014

V dogodku srečanja med Jezusom in Samarijanko je zgoščen ves program (nove) evangelizacije. Jezus se s Samarijanko najprej sreča. Brez predsodkov. Sreča jo tam, kjer ona je. Ničesar ji ne očita. Ona je prišla zajemat vodo in on jo vpraša za vodo. Postavi se v vlogo potrebnega, prosilca. Nihče ni tako ubog, da ne bi mogel česa dati. Jezus želi, da mu ta uboga žena da to, kar lahko. Vodo, da si odžeja. S tem pa se začne njun pogovor. Žena se najprej čudi, da jo Jezus kot Jud, njo, Samarijanko, prosi za vodo. Čudi se, da sploh govori z njo, ženo, na javnem kraju.

Jezus pogovor o vodi za telo, ki jo je prišla zajemat žena in odžeja telo, preide na vodo, ki odžeja vsega človeka. Če bi vedela, kdo je, ki ti pravi ''Daj mi piti'', bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode. Kasneje Jezus ženi reče, naj pokliče moža. Odgovori mu, da nima moža. In Jezus ji reče: Dobro si rekla ''Nimam moža'', kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. Tu se še bolj pokaže Jezusovo radikalno preseganje vseh predsodkov, ovir. Čeprav vse to ve o njej, se pogovarja, jo prosi vode, ji ponuja živo vodo. Nihče ni izvzet, pove evangelij. Bog vsakemu podarja živo vodo, če jo človek le hoče sprejeti. Uboga žena je iskala ljubezen, ampak je ni našla pri petih možeh oziroma šestih moških. Jezus je sedmi mož s katerim se srečuje. Sedem je v Svetem pismu število polnosti. On izpolni človekovo življenje. Ko srečamo Jezusa in doživljamo polnost življenja, ki jo daje njegova ''živa voda'', bolje razumemo, uvidevamo, da ljudje iščemo na raznih napačnih krajih, če tej Jezusovi ponudbi ne verjamemo, je ne sprejmemo. Vera lahko postane pustinja, suh kraj, vodnjak z živo vodo pa zasut. Potem človek začne iskati vsepovsod. Najde osladne pijače, ki ne odžejajo in je še bolj žejen prave, ''žive vode''. Jezus ji ničesar ne očita, pokaže pa, kje je rešitev, pomoč. Samarijanka je presenečena najprej nad tem, da Jezus sploh govori z njo, že zaradi kulturnih razlik, še bolj pa zaradi njene moralne preteklosti, njenega življenja. Do sedaj je bila sramežljiva, saj je prišla zajemati vodo opoldne, v največji vročini, sama, da bi se izognila ostrim jezikom. Po tem srečanju pa je pripovedovala ljudem: 'Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila.'' Tisto, česar jo je bilo prej sram, je postalo začetek njenega oznanila o Jezusu. Pet mož je imela in ta, ki zdaj z njim živi ni njen mož. V takem stanju se je resnično srečala s Kristusom in to srečanje je pomenilo korenito spremembo njenega življenja. Postala je misionarka: Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi žene, ki je pričevala. Odlomek se konča, da nazadnje pa niso več verovali samo zaradi njenega pripovedovanja, ampak ker so sami videli, doživeli Kristusa. To je cilj misjonske dejavnosti: verovanje iz lastnega doživetja vere, Kristusa.

Vsa zgodba je izzivalno skrajna za čas v katerem je nastala. Poleg omenjenega glede javnega pogovora med moškim in žensko ter moralnim stanjem te žene, se srečanje dogaja v Samariji in s Samarijani, o katerih so bili Judje polni predsodkov. Evangelist Janez poudarja veselo oznanilo, da Kristus ne gleda na to, kje si, kdo si. Tam kjer si in tak kot si si lahko resnično zaželiš odžejati od ''žive vode'', ki jo Jezus ponuja nam žejnim. Tako kot Samarijanki najprej ni bilo nič jasno in je bila polna pomislekov, predsodkov, ovir, se dogaja tudi na naši poti k Njemu. Ne gre kar gladko in naravnost. Gre pa in bo šlo, če mu zaupamo, da ima on resnično živo vodo, ki lahko odžeja naše življenje. Ne samo to, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.