3. POSTNA NEDELJA

3. POSTNA NEDELJA

Deset Božjih zapovedi, ki so naštete v prvem berilu, so temelj pravega odnosa do Boga, do ljudi in do materialnih dobrin. Izraelci, ki so prišli iz egiptovske sužnosti, so na Sinajski gori prejeli deset Božjih zapovedi kot dar, ki naj bi jim pomagal živeti v svobodi. V tem je izražena globoka resničnost človekove narave. Pred nekaj leti je Papeška biblična komisija v dokumentu Sveto pismo in morala predstavila Božje zapovedi na bolj razumljiv, sodoben način. Deset Božjih zapovedi so temelj velikih pravnih sistemov kot so: Ameriške Konstitucije, Angleške Magne Carte, (Francoske) liste človekovih pravic. Deset Božjih zapovedi iz Mojzesove knjige smo se učili pri verouku na skrajšan način in z razlago so nam lahko pripomoček za spraševanje vesti. Včasih je bilo v navadi (ponekod še vedno) spomladansko generalno čiščenje. Jezus je danes v evangeliju očistil tempelj. Naj z Gospodovo pomočjo in pomočjo desetih Božjih zapovedi tudi mi očistimo svoja srca, ki so ''tempelj Svetega Duha.''

Deset Božjih zapovedi postavlja temelje zdravega človeka in zdrave družbe: najprej Bog, potem bližnji in materialne dobrine na zadnjem mestu. Vse gre narobe, če se to postavi na glavo. Še če je človek na prvem mestu namesto Boga, je vse narobe. Kaj šele, če je na prvem mestu ekonomija, profit!

1. Veruj v enega Boga se nanaša na Absolutno vrednoto, ki je Bog sam. Bog je v življenju kot avtoštopar. Veruj v enega Boga pomeni, da mu ustaviš in ponudiš, da on pelje naprej, ti pa prisedeš. Vsak dan znova. Iz te zapovedi izhaja tudi pravica do verske svobode.

2. Ne skruni Božjega imena. To pomeni spoštovanje verovanj in verskih simbolov: svojih in drugih. Pomeni upoštevati navzočnost in delovanje Boga v svetu (kar simbolizira ''ime'').

3. Posvečuj Gospodov dan govori o vrednoti, svetosti časa. Včasih so lahko kakšne stvari še tako nujne, ampak če ne upoštevamo časa, da dozorijo, bomo obirali ''kisle sadove'' in dobili diarejo. Iz te zapovedi izhaja človekova pravica, da ima čas za Boga, do verskega življenja, in da ustvarjalno razpolaga s svojim časom. Iz tega izhaja tudi pravica (dolžnost) do počitka, prostega časa in kakovostnega življenja.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Tu gre za vrednoto družine, spoštovanje družine, dolžnost spodbujanja družinskega življenja. Zapoved govori tudi o pravici družin do pravične in naklonjene družinske politike, pravica otrok do podpore s strani njihovih staršev, do začetne priprave za življenje v družbi, pravica ostarelih straršev do spoštovanja in podpore s strani njihovih otrok.

5. Ne ubijaj. Vrednota življenja. Treba je braniti življenje, čeprav je na videz nekoristno ali trpi. Iz tega izhaja pravica do življenja (do rojstva, rasti in naravne smrti), do vzgoje.

6. Ne nečistuj. Vrednota ohranjanja in trdnosti zveze med možem in ženo. Odpravljati kali delitev, ki slabijo zakonsko življenje. Iz tega sledijo: pravica do svobodne izbire zakonca, pravica zakoncev do spoštovanja, pravica do spodbude in podpore s strani države in družbe na splošno, pravica otroka do trdnosti (čustvene, finančne) zveze med starši.

7. Ne kradi. Vrednota svobode. (Hebrejski glagol gnb se verjetno nanaša na ugrabitev, ne na krajo predmetov.) Treba je ščititi pravico posameznika do spoštovanje osebne svobode in dostojanstva. Ustaviti je treba vsako obliko izkoriščanja telesa, srca in misli. Iz tega izhaja pravica do telesne nedotakljivosti, do izbire življenske poti in poklica, do svobode gibanja in izražanja.

8. Ne pričaj po krivem. Pravica do dobrega imena in ugleda. Treba je skrbeti za ugled drugih in varovati ugled ljudi pred napadi; pravica do zasebnega življenja in do neizkrivljenih informacij.

9. Ne želi svojega bližnjega žene. Vrednota doma in pripadajočih članov. Treba je spoštovati osebe določenega doma, družine, podjetja. Pravica do varnosti ter hišnega in poklicnega miru ter posledično do svobodne dejavnosti.

10. Ne želi svojega bližnjega blaga. Vrednota in spoštovanje doma in dobrin drugih. Zapoved govori proti prevaram, izkoriščanju, zlorabam, prisilah vseh vrst. Gre za pravico do zasebne lastnine, vključno z družbeno zaščito gmotnih dobrin.