28. Navadna nedelja leto A 2014
Gospod nad vojskami bo na Sionski gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi... slišimo v prvem berilu. In podobno v evangeliju: vse je pripravljeno, pridite na svatbo. Prispodoba gostije, svatbe je prispodoba obilja, ki ga Bog pripravlja za človeka. Težava stare in nove zaveze, oziroma ljudi vseh časov pa je ta, da ljudje pogosto raje verjememo vsaki prevari kot pa resnici! Bog je Resnica sama in nam razodeva resnico. Prvo berilo pogosto beremo pri pogrebih, ob katerih se spomnimo na življenje po življenju, na večno življenje. Poglabljamo vero v življenje po smrti, ko se poslavljamo od pokojnika. Molimo za pokojnika v upanju in veri na življenje po smrti. ''Gostija s sočnimi jedili'' – z drugimi besedami lahko rečemo nebesa, večno življenje. ''Vsem ljudstvom'' – izraz spominja na današnjo in na naslednjo nedeljo, ko molimo za misijone in zbiramo darove zanje. Zavedamo se tudi, da smo kot kristjani vedno misijonarji. Lahko smo dobri misijonarji, če živimo vredno gostije na katero nas vabi sam Bog, ali pa slabi misijonarji, če se obnašamo kot da nismo bili povabljeni na gostijo. Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji... Misijonarji so poklicani k vsem ljudem, ''vsem ljudstvom'', kot je že Jezus pošiljal učence: ''Pojdite in učite vse narode!''
V evangeliju je povedano, da so bili najprej na gostijo povabljeni domači. Še vedno smo in so vabljeni. Ker pa se niso odzvali, so bili povabljeni drugi. To seveda najprej leti na judovski narod, ki jim je Bog najprej govoril in jih tudi najprej povabil na ''svojo gostijo.'' Ker se na Jezusov nauk niso odzvali v zadostni meri, pa so bili povabljeni še drugi. Vse lahko pripomore k dobremu, pravi sv. Pavel. Lahko pripomore tudi ljubosumje, da drugi, tujci, bolj sprejemajo ''vabilo na gostijo'' kot pa ''domači''.
Veselo oznanilo je, da nas Bog sam vabi v svojo družbo, na gostijo obilja v prijateljstvu z Njim. Gre za to, da vabilo vsak dan znova sprejmemo in hodimo po poti, ki nam jo Gospod sproti odpira. Na gostijo se je potrebno primerno pripaviti, tudi obleči. O tem govori zadnji del odlomka, kjer nekdo ni imel svatovskega oblačila. Prispodobo svatovksega oblačila lahko razumemo kot svarilo, naj se obnašamo primerno dostojanstvu, ki ga imamo kot kristjani, kot Božji otroci. Lahko ga razumemo tudi kot svarilo, naj hodimo k maši in še posebej k obhajilu notranje in zunanje pripravljeni. Ne gre toliko za zunanjo obleko, čeprav je tudi ta lahko odraz notranjega razpoloženja. Predvsem gre za ''notranjo obleko'' srca, duha.
Znam biti reven in znam biti v obilju, izpove sv. Pavel Filipljanom, ko se jim zahvali za materialno pomoč. Na vse mogoče sem se navadil... vse premorem v njem, ki mi daje moč. V vsakem človeškem življenju so vzponi in so padci. V Njem, ki nam daje moč, tolažbo, pogum nas vabi živeti apostol. Vse lahko razumemo kot del Božje šole, priprave na ''gostijo z izbornimi jedili''. Vse ima svoj smisel in cilj. Nič ni kar tja v en dan.
Zgodba pripoveduje. Gospodarja in njegovega služabnika, kristjana so napadli razbojniki. Uspešno sta se rešila, vendar je gospodar izgubil en prst. Zasmehoval je svojega služabnika, kristjana, kje je njegov Bog, da je on izgubil prst. Vrgel je služabnka v ječo, čeprav mu je služabnk zagotavljal, da Bog že ve kaj dela in se nič ne zgodi brez Njegove ljubeče skrbi za človeka. Naslednjič je šel gospodar sam po poti in napadli so ga ljudožrci. Hoteli so ga speči na ražnju, ko pa so opazili, da je brez prsta, so ga izpustili. Njihovo verovanje jim ni dovoljevalo žrtvovati nekoga, ki ni bil cel, nepoškodovan. Ves vesel je prišel gospodar domov in izpustil služabnika. Služabnik mu je ponovno izpovedal svoje prepričanje, da Bog skrbi za človeka, kar se je spet potrdilo. On je bil, zaprt, obvarovan gotove smrti, ker če bi z gospodarjem skupaj padla med ljudožrce, bi njega, služabnika, gotovo žrtvovali, ker je cel, nepoškodovan. Tako pa sta se oba rešila. V življenju pogosto ni tako preproto in lahko prepoznati Božje skrbi za človeka, veselo oznanilo današnje nedelje pa zagotavlja, da smo osebno izbrani in povabljeni na Božjo gostijo in nujno naj odgovorimo s tem, da se povabilu odzovemo, pa tudi da začnemo in nadaljujemo s pripravo primernega oblačila za tako izbrano gostijo in Gostitelja!
Comments