26. NAVADNA NEDELJA
Slomškova nedelja je danes in Slomšek je tudi zavetnik našega verskega središča od leta 2000. Slomšek je bil 19. septembra leta 1999 v Mariboru proglašen za blaženega. Proglasil ga je sedaj že sveti Janez Pavel II in nekateri ste se udeležili te slovesnosti. Papež je Slomška postavil za zgled življenja po evangeliju. Slomšek je bil z vsem srcem duhovnik in škof, pa tudi učitelj in vzgojitelj, velik domoljub in narodni buditelj, ekumensko odprt k pravoslavnim in evangeličanom. Ustanovil je Mohorjevo družbo, ki je izdajala knjige za vzgojo in izobrazbo ljudi. Napisal je knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli kot pripomoček za nedeljsko šolo. Ustanovil je bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki si je z molitvijo in dobro besedo prizadevala za zbližanje s pravoslavnimi in evangeličani. Veseli smo, da imamo Bl. Antona Martina Slomška za zavetnika verskega središča in da se šola slovenskega dopolnilnega pouka imenuje po njem. Vrednote, ki jih je Slomšek živel, uresničujemo tudi v Lemontu in želimo, da bi nas Slomškov zgled in priprošnja pri Bogu navdihovala in spremljala. Lani smo v tem času praznovali 20. obletnico verskega središča in škof Gorman nam je blagoslovil novo Slomškovo sliko, ki nas s samostanom in kulturnim domom v ozadju še bolj spominja na to, da je Lemont poleg Marije Pomagaj še posebej zaznamovan tudi z blaženim Slomškom.
V odlomku prvega berila Bog stopi dol v oblaku. Oblak je simbol Božje bližine pa tudi skrivnosti, nedosegljivosti. Govoril je z Mojzesom. Mojzes je bil Božji mož, voditelj ljudstva. Papež Frančišek je ta teden govoril v ameriškem kongresu, in omenil Mojzesa, da je bil on tisti, ki je vodil ljudi ne le v obljubljeno deželo, temveč tudi k Bogu. V odlomku beremo: Nato je (Bog) vzel od duha, ki je bil nad njim (t.j. Mojzesom, in ga dal nad sedemdeset starešin. Kaj to pomeni? To pomeni, da si je Mojzes po molitvi izbral somišljenike, sodelavce, ki mu bodo pomagali voditi ljudi. Ni hotel, pa tudi ni več mogel vsega narediti sam. Ti starešine so mu pomagali reševati manjše in večje reči. Največje reči je še vedno reševal. Gre za staro obliko demokracije in sodelovanja, menidžmenta. Tako kot običajno v Svetem pismu to ni samo človeška stvar, ampak je ''požegnana'' od zgoraj, Bog sam je tako želel. Kar je resnično človeško je tudi Božje.
Veseli smo in Bogu hvaležni za duha medsebojne ljubezni in spoštovanja v Lemontu. Veseli in Bogu hvaležni smo za duha prostovoljnega dela in veseli različnih talentov, ki tu dobivajo svoje mesto in izraz in jih mnogi delijo v službi drugim. V cerkvi prosimo Božjega blagoslova in se zahvaljujemo za vse dobro, kar nam daje, tudi po dobrih ljudeh. Veliko se dogaja v okviru Slovenskega katoliškega- kulturnega centra, ki letos praznuje dvajseto obletnico. Duh edinosti in povezanosti, sodelovanja in medsebojne pomoči deluje v naši skupnosti. Naj Slomškova priprošnja spremlja prizadevanja vseh, da bi v duhu edinosti in medsebojne ljubezni v Lemontu naredili še veliko dobrega in lepega za Boga in za ljudi.
Tako v berilu kot v evangeliju so omenjeni nekateri, ki niso iz vrst ''naših'', pa vendar ''prerokujejo''. Prerokovanje izvirno ne pomeni napovedovanja prihodnosti, pač pa razlaganje Božje volje, razlaganje kaj Bog hoče od ljudi in kakšen pomen imajo dogodki v življenju ljudi. Eldad in in Medad prerokujeta v taboru smo slišali. Omenjena dva očitno nista bila med tistimi sedemdesetimi, ki so postali deležni Mojzesovega duha, pa vendar prerokujeta. In kakšna je Mojzesova reakcija? Ko bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke. Mojzes ni ljubosumen na svojo službo niti na tiste, ki jih je po molitvi nastavil za starešine. Želi si, da bi vse ljudstvo, vsi ljudje sodelovali pri njegovem poslanstvu, vsi poslušali in razlagali Božjo voljo.
Podobno ravna Jezus v evangeliju, ko mu zatožijo: Učitelj, nekoga smo ideli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove in smo mu branili, ker ni hodil za nami. Jezus pa je rekel: Ne branite mu! In povedal, da nihče ne more v Jezusovem imenu nekaj dobrega delati pa hkrati govoriti slabo o njem. Jezus pravzaprav pokara svoje učence, podobno tudi Mojzes svoje rojake, naj ne bodo ljubosumni. Vredu je, če se počutijo in so poklicani kaj dobrega storiti, naj pa tudi drugim dajo priložnost in jim zaupajo. Molimo za to, da bi Slomškov duh medsebojne edinosti in širjenja dobrega vedno imelo mesto med nami. Naj bomo modri voditelji kot Mojzes, ki je molil, potem pa poiskal sodelavce, ki bi sodelovali in nadaljevali delo v istem duhu. Naj se ne bojimo tudi drugih in drugačnih pristopov, ampak naj vse zaupamo Bogu na Slomškovo priprošnjo. Prosimo za to, da bi vsi imeli Božjega duha ali kot bi rekel Mojzes: duha prerokovanja.
Comentários