25. NAVADNA NEDELJA
Včasih komu nekaj razlagamo pa nas ta ali ne sliši ali pa ne posluša. Včasih smo sami tisti, ki ne poslušamo, ker imamo v glavi druge misli, nečesa ne jemljemo resno, ne razumemo... Tako se zdi, da so imeli Jezusovi učenci druge misli v glavi, ga niso resno jemali, niso razumeli, ko jim je Jezus razlagal o tem, da bo moral trpeti in umreti.
Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen bo po treh dneh vstal. Že prejšnjo nedeljo smo slišali Jezusovo napoved trpljenja in smrti, ko je Peter to Jezusu poskušal braniti. Danes spet ta tema in ponovna napoved. Današnja reakcija je drugačna. Oni pa niso razumeli te besede, a so se ga bali vprašati. En način kako se boriti proti trpljenju, križu je zadnjič pokazal Peter: upreš se mu, kritiziraš in obtožuješ. To se (ti) ne sme zgoditi. Drug način je nakazan danes: delaš se kot da tega ni.
Moj bratranec ima isto ime in priimek, je tudi duhovnik, samo da je salezijanec. Pred kratkim sem dobil o njem sporočilo, da so ga na hitro odpeljali v bolnico. Ima rano na želodcu, ki je povrhu še močno zagnojena. Shujšal je več kot 30 kg. Bil je operiran in se že bolje počuti. Vesel sem te novice, da je bolje, hkrati pa se sprašujem, ali je morda odlašal z obiskom zdravnika, ko je hujšal, imel težave. Zanikanje ničesar ne rešuje. Gledanje stran ne rešuje stvari. Učenci niso razumeli in so se zato raje pogovarjali o tem, kdo je večji, bolj pomemben. Tisto jim je bila bolj zanimiva in razumljiva tema.
Razlika med prvim delom evangelija kjer Jezus razlaga o tem, da bo moral trpeti in umreti in drugim delom, kjer se učenci pogovarjajo, kdo je bolj pomemben, je tragična in komična obenem. Jezus govori o trpljenju in smrti, učenci pa so takrat tiho, nič ne vprašajo, potem pa se pogovarjajo povsem nekaj drugega. No, vsaj nerodno jim je bilo, ko jih je Jezus vprašal o čem so se pogovarjali po poti. Prej niso Jezusa nič vprašali, zdaj pa so spet molčali. V današnjem odlomku nekako ostajajo brez besed. Včasih človek ostane brez besed.
V prvem delu bi lahko razumeli, da Jezus vabi učence naj se pripravijo na prihodnost. Ta bo res prinesla trpljenje in smrt, ampak tudi vstajenje. Ko pa bo (Sin človekov) umorjen, bo po treh dneh vstal. Učenci se nismo mogli in znali prav pripraviti na dogodke o katerih je Jezus govoril. In vendar so se, čeprav šele dolgo po Jezusovem vstajenju, spomnili besed, ki jim jih je Jezus povedal, Te besede najdemo zapisane v evangeliju. Čeprav se na nekatere reči v življenju ne moremo prav dobro pripraviti, je vseeno koristno, da se pripravljamo kot je Jezus pripravljal svoje učence. Sedaj že sveti papež Janez Pa vel II je govoril v OZN, da se nam ni treba bati prihodnosti, če ji bomo šli naproti skupaj, v solidarnosti drug z drugim. Skupaj so šli že Jezusovi učenci. Najprej niso razumeli pa tudi bali so se tega o čemer je Jezus govoril. Res ni bilo lahko, ampak ostali so skupaj, tudi po Jezusovem trpljenju in smrti in doživeli so Njegovo vstajenje in novo življenje, rast, razcvet prve skupnosti Jezusovih učencev, Cerkve. Ne se bati prihodnosti! Če ji bomo šli naproti skupaj in z vero v Kristusa, bo vse vredu.
Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik. To pa je druga tema današnjega evangelija. TV red, red popularnosti, zakon močnejšega, uspešnega itd. je tu postavljen na glavo. Z eno besedo je v Jezusovih očeh velik tisti, ki streže drugim. V tem posnemamo Kristusa, ki tudi ni prišel, ''da bi mu stregli, ampak da bi sam stregel in dal svoje življenje za mnoge.'' Ta strežba drugim je lahko na veliko načinov, glede na življensko vlogo in talente. Npr. starši strežejo otrokom, če jih ne razvajajo in jih naučijo samostojnosti. Nadrejeni streže na ta način, da podrejenim omogoči, pomaga, da čim lažje in čimbolje opravijo svoje delo. Lahko še sami premišljujemo o primerih kako biti služabnik. Jezus postavi za zgled otroka in priporoča sprejemanje otrok. Pravi celo: Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.
Comments