25. navadna nedelja
Prvo berilo govori o socialnih krivicah. Na račun profita se zatira reveže. Mnogo stoletij je minilo, vendar je še vedno veliko tega in zdi se, da še več. Bog je na strani zatiranih, revežev, tistih, ki se jim godi krivica. Poslušajte vendar vi, ki teptate ubožca, pokončujete reveže v deželi.
Kdaj bo že mimo mlaj, da bomo prodajali žito? Kdaj bo mimo sobota, da bomo odprli žitnice. Zdaj niti na to ni treba čakat. Trgovine so odprte tudi ob nedeljah, praznikih. To, kar piše prerok Amos, je še danes navzoče. 'Denar, sveta vladar,' pravi pregovor. Temu se vse podreja. Bomo za denar kupili siromake, za par čevljev ubožca. Kaj pa delajo velike korporacije drugega kot kupujejo cele narode, da jim poceni delajo, potem pa si naredijo velike profite, ko to prodajajo. Gospod prisega pri Jakobovem ponosu: Nikoli ne bom pozabil vseh teh njihovih dejanj. Papež pogosto govori o socialnih krivicah in poudarja, da se ljudje ne smemo sprijazniti s tem in reči, da je pač tako.
Evangelij lahko navežemo na zgornje misli: Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Majhne spremembe vsak lahko naredi pri sebi in v svoji okolici.
Evangelij začne s prispodobo o bogatašu in oskrbniku, ki mu je zapravljal premoženje. Posledice so očitne. Ko je lastnik izvedel, kaj se dogaja, ga je odpustil. Namesto, da bi se oskrbnik ustrašil, je oskrbnik še tik pred odhodom poskrbel zase, za svojo prihodnost. Gospodarjevim dolžnikom je zmanjšal dolg. Krasno, ne? Preseneča tudi stavek: In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal.
Ali nas Jezus s to priliko uči goljufanja? Gotovo ne.
Modrec stare dobe (Seneca) je zapisal:''Življenje nam ni dano v posest, ampak v oskrbništvo.'' Nismo oskrbniki samo materialnih stvari, temveč najprej smo oskrbniki življenja, ki nam je darovano. O tem Jezus govori, o življenju. Oskrbnik je modro ravnal, ker je poskrbel za svojo prihodnost. Tako naj tudi Jezusovi učenci modro ravnamo in poskrbimo za svojo večno prihodnost. Poskrbeti je treba ne samo za nekaj let ko smo na svetu, temveč tudi za večnost. Tako kot pri materialnih rečeh so tudi tu pomembne majhne reči iz katerih rastejo tudi velike.
Ne morete služiti Bogu in mamonu pa je močan zaključek evangelija. Ne moremo živeti samo zase in za materialni svet in hkrati služiti Bogu. Sebičnost in materializem ne gresta skupaj z našo vero in skrbjo za večno prihodnost. Torej je treba izbrati. Vsak dan po malem izbiramo in služimo Bogu ali pa mamonu.
Še beseda o drugem berilu. Predvsem te prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To nam je velika spodbuda k molitvi, v vsakem času, še posebno pred volitvami, ki so pred nami.
Comments