22. navadna nedelja leto A 2014
''Človek ne trpi zaradi resnice, ampak zaradi zmote o njej,'' je nekdo napisal. Bog ne daj, Gospod! To se ti ne sme zgoditi, je Peter rotil Jezusa, ki je pravkar povedal, da bo trpel in umrl nasilne smrti. Petra je šokiralo in njegova prva reakcija je bila zanikanje. To ne more, to ne sme biti res. To bi bilo v nasprotju z vsemi pričakovanji in upanji, ki jih je gojil ne samo Peter in drugi apostoli. To bi bilo v nasprotju z vsemi pričakovanji Mesija, ki bo odrešil judovski narod nadvlade Rimljanov in prinesel v deželo mir in blagostanje.
Pride bolezen, pa vse načrte pokvari. Pride smrt v družini in vse pade na glavo. Izguba službe, ločitev. Ena starejša gospa mi je ravno povedala, da je v hudi stiski, ker mora delat šoferski izpit. Če ga še tretjič ne bo naredila, ne bo smela več vozit avta. ''Takrat, ko ne bom več mogla v slovensko skupnost, se zame življenje konča,'' je prepričana. Stiske in težave pridejo, ne da bi jih kdo naročil. To je resnica. Zmota pa je, če si človek življenje predstavlja v rožicah.
V prvem berilu Jeremija govori: ''Zapeljal si me. Gospod, in dal sem se zapeljati.'' Preroški poklic je Jeremiju postal sila težaven in najraje bi vse skupaj pustil in pobegnil. Vendar ugotavlja, da tudi tega ne more storiti: Če rečem: Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu, je v mojem srcu kakor goreč ogenj v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugasil, pa ne morem. Prerok se počuti, da ne more ne naprej in ne nazaj.
Poslušal sem en ali dva intervjuja s slovenskimi himalajci. Kogar gore prevzamejo, ne more več živeti brez njih, pa čeprav to pomeni nadčloveške napore, ozebline, da so brez prstov ipd. Človek se lahko zaljubi v gore tako, da ga noben napor, nobeno odrekanje, ki je s tem povezano, ne ustavi. Koliko bolj je res, da se človek ne more in noče ustavit, če v njem gori ljubezen. Prava človeška ljubezen, ki se je pripravljena tudi žrtvovat za drugega, je odsev Božje ljubezni, Kristusove ljubezni o kateri je govora v današnjem evangeliju. Kristusova ljubezen do Očeta se ni ustavila ne pred trpljenjem in ne pred smrtjo. Že starozavezni prerok Jeremija priznava, da ga poklic, ki ga je prejel od Boga, zelo veliko stane, ampak odnos do Boga in odnos do ljudi, ki so mu zaupani, je v njem kot ogenj, ki se mu ne more in noče ustaviti.
Ali ni to izkušnja staršev, ki imajo radi svoje odraščajoče otroke, pa se jim srce trga, če jih vidijo iti po napačni poti. Starši ne morejo pustit, ne morejo rešit. Ali pa kak težak nesporazum med zakoncema. Ni za ostat, ni za uit. Polno trenutkov je v človeškem življenju, ko pride res težko. Tu pride na pomoč današnja Božja beseda. Jezus je čutil težo svojega poklica, že Jeremija v stari zavezi. Ne gre za poklic, ki ga opravljaš v službi, ampak v življenju. V tej zvezi svari sv. Pavel v drugem berilu: In nikar se ne prilagajajte temu svetu. Prilagajanje temu svetu bi pomenilo bežat od vsakega trpljenja kolikor se najbolj da. Kristjani nismo mazohisti, ki bi si sami povzročali trpljenje ali pa si ga ne bi hoteli olajšati. So pa določene reči, ki jih je v življenju preprosto treba ''dati skozi'', zdržat in zmagat. Za to gre. Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Gre za svobodno odločitev, da bomo hodili za Gospodom, pa naj stane kar stane. Ko nas Božja ljubezen prevzame, se niti nočemo več vrniti nazaj, čeprav se včasih lahko čutimo ujeti kot starozavezni Jeremija. Jezus gre pred nami in on nam daje moč. Pri vsaki sv. maši se srečujemo z njegovo bodrilno, opogumljajočo besedo. Pri vsaki maši prejemamo njegovo moč, Njega samega, ki je ''svet premagal'' v obhajilu. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Življenje ni pridobitniška dejavnost, ampak je rast v prijateljstvu z Bogom in z ljudmi. Pridobivanje lahko vodi v izgubo bistvenega v življenju.
Zanimivo je nasprotje med evangeljskim odlomkom prejšnje in današnje nedelje. Peter je zadnjič izpovedal vero v Jezusa Kristusa, Sina živega Boga, Jezus pa Petra imenoval Skalo na katero bo sezidal svojo Cerkev. Danes pa je vse narobe s Petrom. Dobro je mislil, ko je Jezusa hotel odvrniti od trpljenja in smrti (tisto o vstajenju niti slišal ni več;), pa je dobil zelo krepko zaušnjico: Poberi se! Proč od mene, satan. Ups, tale je bila huda. Lahko rečemo, da ni bil mišljen Peter, ki ga Jezus tako graja, ampak hudič, ki mu je že v skušnjavah v puščavi prigovarjal. V vsakem primeru gre za zelo ostro zavrnitev vsake spodbude in svarila, ki bi Jezusa odvrnila od načrta, ki ga ima zanj nebeški Oče in ta načrt je odrešenje ljudi in vsega sveta. Vse bo minilo, ampak to pa bo ostalo za vso večnost. To je vzorec tudi za naše križe in težave. Vse bo minilo, zvestoba in ljubezen do Boga pa bosta ostala za vso večnost.
Comments