21. NAVADNA NEDELJA
Odlomek drugega berila je bil danes iz Pavlovega pisma Efežanom. Pomaga, če nekoliko pogledamo okoliščine v katerih Pavel piše. Efez je bil antično, grško mesto v Mali Aziji kjer je deloval apostol Pavel več kot dve leti med judovsko skupnostjo. Grki so imeli liberalno gledanje na poroko in zakonsko zvezo. Več porok in več ločitev ni bilo nič posebnega. Poznali so tudi sveto prostitucijo ob antičnih templjih. Ločitev in ponovna poroka ni bila tuja niti Judom. Mož je brez težav lahko odslovil ženo. Žena ni imela pravic. Bila je moževa lastnina, poset. Mojzes je zahteval vsaj to, da ji je mož, ki je hotel ženo odsloviti napisal ločitveno pismo, da je bila prosta.
Žene naj bodo podrejene svojim možem. Včasih kdo to dobro sliši, presliši pa stavek pred tem: se podrejajte drug drugemu. Nauk sv. Pavla je delno pod vplivom časa v katerem je živel in pisal, ampak z nekoliko razlage, posebno da poudarimo, da velja obojestransko, za moža in za ženo, je nauk razumljiv in pomenljiv tudi danes.
Ne gre za to, da bi se samo žena podrejala možu, ampak drži kot pravi sv. Pavel: Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Odnos med možem in ženo je za kristjane utemeljen v veri, je utemeljen v Kristusu. Zakonska zveza, ki je v Cerkvi zakrament, sveta stvar, ponazarja celo odnos med Kristusom in Cerkvijo. Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe. Podobno velja za žene, naj ljubijo svoje može, kakor je Kristus ljubil Cerkev in zanjo dal sam sebe. Na drugem mestu pravi apostol Janez, da ne moreš reči, da ljubiš Boga, ki ga ne vidiš, če ne ljubiš svojega brata, ki ga vidiš. Podobno velja za odnos med možem in ženo. Ljubezen do žene, ljubezen do moža je odraz ljubezni do Boga. Vzor zakonske ljubezni je končno Kristus sam, ki podarja, žrtvuje svoje življenje za ljudi, za Cerkev. Te njegove žrtve smo deležni pri maši in pri vseh drugih zakramentih. Zakonci so Kristusove ljubeče podaritve deležni še posebno preko zakramenta zakona. V njem prejemajo Božjo moč in pomoč, da bi mogli živeti svoj poklic. Zakonska ljubezen in zvestoba je močno znamenje današnjemu času, svetu. Je močno znamenje vere. Posebno pa je znamenje v lastni družini. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. In tista, ki ljubi svojega moža, ljubi sebe. In ljubi Boga.
Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati. Mnogi so tako rekli, ko so slišali Jezusa govoriti, da jim bo dal svoje meso jesti n svojo kri piti. In da brez tega ne bodo imeli večnega življenja. Tudi danes je marsikomu trda beseda vere, beseda Cerkve. Tako med Jezusovimi poslušalci kot danes je dostikrat bolj trda glava kot pa Jezusova beseda. Včasih je trd vrat. Človekov napuh je že od Adama in Eve naprej škodljiv v odnosu do Boga. Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš. Apostol Peter je tako odgovoril v imenu vseh učencev, ko jih je Jezus postavil pred svobodno odločitev, ali hočejo ostati ali pa oditi. Najbrž Jezusovim dvanajsterim učencem ni bilo nič bolj jasno kot ostalim, kako naj razumejo, da morajo jesti Jezusovo meso in piti njegovo kri. Bistvena razlika med mnogimi, ki so odšli in dvanajsterimi, ki so ostali, pa je bila ta, da so ti Jezusu verjeli, mu zaupali. Kot je Jezus rekel na drugem mestu: ''Če boste v moji besedi vztrajali, boste spoznali resnico.'' Včasih ni vse takoj razumljivo in jasno. Počasi, postopoma pa človek spozna, če je zvest, če zaupa. Takšne vere, takšnega zaupanja si Bog želi. Tudi zvestoba zakonski zvezi je znamenje ''nove in večne zaveze'', ki jo Kristus utrjuje z nami pri vsaki sv. maši.
Comentarios