20. navadna nedelja leto A 2014
Evangeliji so bili napisani več desetletij po Jezusovem vnebohodu in odražajo ne le Jezusov nauk in ravnanje temveč tudi dogajanje v prvih krščanskih skupnostih. Ena od težav, napetosti v prvi Cerkvi je bilo vprašanje ali je Jezus prišel le za Jude ali tudi za pogane, skratka za vse ljudi. Jezusovo težavno srečanje s Kanaansko materjo, ki ima bolno hči, pokaže na te napetosti. Zgodba je do konca zaostrena za takratno mentaliteto, saj gre ne samo za tujega človeka, ampak tudi za ženo, ki k Jezusu pristopi v javnosti in zavzame se ne za sina ampak za hči. Zaključek je merodajen za ta in za vse podobne primere: O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš! V vsakem narodu in v vsakem okolju so lahko ljudje, ki sprejmejo Jezusovo veselo oznanilo, še bolj globoko in bolj pristno kot tisti, ki jim je bilo oznanilo najprej namenjeno. Čeprav so drugi imeli predsodke o njih. Ta vzorec se je že velikokrat ponovil in se ponavlja. Odlomek pokaže na človeško težavo z drugimi in drugačnimi.
Kanaanska žena je vpila in prosila za pomoč njeni hčeri, vendar ji Jezus najprej ni odgovoril niti besede. Včasih ne vemo, kaj bi naredili in se delamo gluhe. Zanikamo, da je kakšen problem, se mu izogibamo. Delamo se kot da je vse v najlepšem redu, čeprav nekaj v nas ali okoli nas nekdo (neslišno) kriči in opozarja nase, na krivico, na nesorazmerje. Jezus najprej ni odgovoril niti besede kot se mi kdaj obračamo stran od težav in potreb drugih ljudi. To se nas ne tiče. Drugače pogledano se počutimo včasih kot ta žena, ki kriči k Bogu, pa se zdi, da je Bog sploh ne sliši, ne posluša. Ta žena je mama in kot tipična mama je vse pripravljena narediti za svojega otroka. Odgovora ''ne'' ne sprejema, ko gre za dobro njenega otroka. Mamina skrb in ljubezen je pregovorna in za zgled za gorečo molitev.
Odpravi jo, ker vpije za nami. Učencem je nadležno, da ta žena vpije za njimi. Zaradi nadležnosti, nelagodnosti, zaradi ženinega vpitja prosijo Jezusa, naj to ženo odpravi. Ne prosijo, naj ji pomaga, ampak naj jo odpravi! Zgodi se, da se koga ne moremo otresti in mu nekaj damo, naredimo zaradi njegove nadležnosti. Zato da človeka, nalogo odpravimo. Naredimo samo nujno, da pomirimo svojo vest, ki je vse glasnejša in nas muči. Odpravi jo! Poslan sem le k izgubljenim ovcam izraelove hiše. Tu se Jezus pokaže zelo človeški, s človekovimi omejitvami vred. Ljudje sebi in Bogu postavljamo meje. Jezus v tem odlomku hodi z učenci, hodi tudi z nami v našem razširjanju meja, ki smo si jih sami in so nam jih drugi postavili v naših srcih. Zaradi teh meja smo pristranski, omejeni. Ko gremo k drugim ljudem, tako kot je Jezus šel v tirsko in sidonsko pokrajino, se soočamo z izzivi drugih in drugačnih. Lahko preslišimo, zapremo oči pred njimi, lahko pa z njimi stopimo v pogovor, v dialog. Odkrijemo njihovo bogastvo in globino. O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!
V odlomku je pokazano, da ljudje Bogu včasih postavljamo meje, Bog pa je za vse in v vsakem človeku spoštuje vero, iskrenost, predanost, gorečnost, ne glede na raso, narodnost, spol, predsodke, ki jih imamo ljudje o drugih. Vsak je poklican stopiti v stik z Bogom.
Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom. Kako naj razumemo to Jezusovo grobo zavrnitev žene, ki je v stiski? To bi razumel kot občutje mnogih kristjanov v prvi Cerkvi, spreobrnjencev iz judovstva, ne pa kot Jezusove besede, saj ni nihče snemal tega, kar je Jezus povedal, evangeliji pa so bili napisani šele 40, 50 let po Jezusovem vnebohodu. Ta Jezusova izjava je požela odobravanje mnogih, ki so menili, da je Jezusovo veselo oznanilo namenjeno judom, ne pa poganom. Sv. Pavel je bil prvi in glavni, ki je vztrajal, da je treba evagelij oznajati tudi poganom. Iz današnjega odlomka vidimo, kar so sčasoma spoznavali tudi v prvi Cerkvi. Pogani so bili bolj odprti veri v Kristusa kot pa judje, ki jim je bilo oznanilo najprej namenjeno. Ne gre za to, da bi bil Jezus pristranski, ampak da so kristjani šele počasi in s težavo sprejemali ne-jude v Cerkev.
Kristus se želi srečati z vsakim človekom in to srečanje človeka spreminja, da zaživi novo življenje, ki je vse bolj v skladu z Njegovim življenjem. In On, Gospod, ki ga je kanaanska žena prepoznala, tudi nas srečuje tam, kjer smo, tudi v predsodkih pred drugimi in drugačnimi. Z nami hodi na poti sprejemanja, dialoga, reševanja težav, ki vpijejo v nas ali okoli nas.
댓글