2. NAVADNA NEDELJA

2. NAVADNA NEDELJA

Tema prvega berila in evangelija je očitno najbolj tema o Božjem klicu in človekovem odgovoru. V obeh gre tudi za človeško sodelovanje in pomoč pri Božjem klicu in odgovoru.

Če v cerkvi govorimo o poklicih, se pogosto ustavimo samo ob duhovnih poklicih, kot je poklic za duhovnika, redovnika, redovnico, misijonarja. Ti poklici so sicer potrebni in dobrodošli, tudi znamenje žive vere in življenja, odprtosti neke cerkvene skupnosti za duhovno resničnost življenja. Vendar, ko govorimo o Božjem klicu, ne gre najprej niti najbolj za te poklice. Gre za resničnost, ki jo spoznavamo v veri, da nas je Bog poklical: najprej v življenje; in nas spremlja s svojimi vabili, klici vse življenje. Pogosto nam govori preko naših domačih, preko prijateljev, preko dogodkov, okoliščin v življenju. Govori nam tudi po vesti.

Sam vidim, kako v Lemontu mnogi odgovarjate na Božji klic s tem, da ste pripravljeni sprejeti službo bližnjemu, kar je Božji klic nam vsem. Gre za vse različne službe v cerkvi, pa tudi v slovenskem kulturnem domu. Vse to delo, prizadevanje za skupnost, službo bližnjemu, ki jo mnogi opravljate in opravljajo, lahko vidimo kot pristno odgovarjanje na Božji klic. Tak zgled je lahko tudi prava Božja spodbuda in klic drugim, da bi naredili več ali vsaj nekaj za Boga in za bližnjega. V Lemontu je veliko možnosti. Seveda, pa ni samo Lemont tisti, kjer lahko odgovarjamo na Božji klic. Bog kliče in nas vabi povsod tam kjer živimo in delamo. Kliče nas h globljemu prijateljstvu z Njim in k večji ljubezni do bližnjega. Kliče nas k življenski zrelosti, da bomo ob zadnji uri pripravljeni na večno srečanje z Njim in z drugimi v nebesih. To je poklic vseh in vsak na ta poklic odgovarja na svoj način in glede na svoje zmožnosti, darove in duhovno zrelost.

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo in rekel: ''Glejte Jagnje Božje!'' Že prejšnjo nedeljo, ob Jezusovem krstu, je Janez jasno pokazal, da za njim pride močnejši, ki mu ni vreden odvezati jermenov na sandalih. Danes se spet pokaže kot ''mož na mestu.'' Jezusu pošlje dva svojih učencev. Ne zadržuje ju zase. To je vzor staršem, naj ne priklepajo otrok nase, ampak naj jim pokažejo pot do Gospoda. To je vzor duhovnikom, naj ne bodo oni v ospredju, temveč naj ljudi vodijo k Tistemu, ki ga oznanjajo. Pri vsaki sv. maši, ko duhovnik dvigne hostijo, reče prav te besede, ki jih je izrekel Janez Krstnik, ko je zagledal Jezusa:''Glejte Jagnje Božje.'' To je pri vsaki sv. maši priložnost za vse, da se vprašamo, ali res služimo Bogu, in z življenjem in besedo, kadar je primerno, kažemo Nanj? Janez Krstnik je imel zelo pomembno vlogo v pripravi na Jezusa Kristusa, ampak mu ta vloga, ta služba ni stopila v glavo. Ni se je oklepal ali prilaščal. Ko je Jezus prišel mimo, je pokazal nanj.

Podobno je prav in resnično, če pokažemo Nanj v vsem dobrem in lepem, kar se dogaja v naši skupnosti. Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog. Želimo tudi pri tej sveti maši pokazati Nanj, se mu zahvaliti in ga prositi, da bi znali videti Njegovo delovanje med nami in odgovarjati na Njegova vabila, klice, naj mu sledimo, tam kjer tega še ne celamo. Najbrž bo kdo med našimi mladimi potem tudi lažje slišal tudi poklic za duhovnika, redovnika ali redovnico, misijonarja.