14. navadna nedelja leto A 2014
Vzemite nase moj jarem Jezus se v odlomku obrača na človeško izkušnjo utrujenosti, obteženosti življenja. Simbol jarma pokaže na utrudljivost, težo življenja. Včasih teže življenja ne čutimo, drugič pa močno. Jarem je običajno za dva. ''Zakonski jarem'' včasih rečejo. V jarem, ki nam ga Jezus ponuja, naj ga vzamemo nase, je vprežen tudi On sam. Kristus je naš življenski sopotnik, če želimo. Z modernejšo primerjavo bi rekli, da je Kristus podoben avtoštoparju. Imamo tri možnosti. Lahko se z avtom peljemo mimo njega, lahko mu ustavimo in ga poberemo, lahko pa mu ponudimo, da on vozi naprej. Vzeti njegov jarem nase je podobno kot bi mu ponudili, da On vozi naprej. Pomeni, da mu zaupamo svojo življensko pot in se prepustimo Njegovim navdihom, navdihom Svetega Duha. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitek. Besede se ujemajo tudi s počitniškim, dopustniškim časom. Potrebujemo oddih, počitek.
Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker is to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Modrost in razumnost je včasih ovira za sprejem drugačne resnice kot je resnica razuma. Živimo v času, ko ima skoraj božansko vrednost vse, kar je ''znanstveno'', ''strokovno'' – skratka temelji na razumu. Papež Benedikt XVI je opozarjal, da znanost, ki si lasti vso resnico, v resnici obuboža človeka in presega svoje meje. Prilašča si pristojnosti, ki jih nima. Znanost, razum lahko pomembno pripomoreta k odkrivanju resnice, nimata pa je v posesti, niti je ne zajameta. Modri in razumni tega sveta so sposobni odkrivati širšo, globljo resnico, kot pa jo lahko dajeta zgolj človeška modrost in razum, vendar je med njimi bolj pogosta skušnjava, da se ustavijo pri tem, kar lahko odkrijejo z lastnimi močmi. Pozabljajo, zanemarjajo resnico, modrost, ki prihaja od Boga in je podarjena tistemu, ki si jo želi in zanjo prosi. Moli, se ji odpira.
Vi ne živite po mesu, ampak po duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. V navadnih nedeljah bomo kar nekaj nedelj prebirali iz Pavlovega pisma Rimljanom. Beremo o nasprotju med ''Duhom'' in ''mesom''. Gre za nsprotje med življenjem, ki ga navdihuje Bog in ljubezen do Njega in do bližnjega, ter življenjem, ki ga navdihujejo človeku sovražne sile: od lenobe do vseh vrst počasne smrti. V majhnih vsakdanjih dejanjih se odločamo in nagibamo v eno ali v drugo smer. ''Kamor se drevo nagiba, tja pade,'' pravi pregovor.
Če pa prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, poklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa. Isti Sveti Duh, ki je navdihoval Jezusa in v zgodovini mnoge svetnike, lahko navdihuje nas, da vse bolj živimo po Njegovih navdihih. Gre za ''duhovni fitness.'' K tej ''duhovni vadbi'' smo vabljeni. Ni lahko vztrajati pri odločitvi, da bomo skrbeli za telesno vadbo, prav tako ne pri duhovnem fitnesu. Danes spet poslušamo spodbudo k tej vadbi. Na tej poti gremo naproti življenju. Življenje ''po mesu'' pa vodi v smrt. Na fitnesu je lažje vztrajati, če hodimo nanj v skupini. Vsaka stvar je lažja v družbi. Tudi za duhovno prizadevanje je dobrodošlo iskati ljudi, ki so podobnega mišljenja. Lažje napredujemo in dlje pridemo. Odvisno pa je tudi od karakterja ali kdo bolje dela v skupini ali sam, le z majhno spodbudo drugih.
Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice. Stavek je v sebi protisloven: kako gre skupaj zmagoslavni kralj, pa na oslu? V veri je polno prostislovij, nasprotij, ki sobivajo, se skladajo v skladno celoto. Gre za prostislovje med Božjim in človeškim, ki pa se vendarle ujema in sklada. Božje ne nasprotuje človeškemu in resnično človeško je Božjemu blizu. Bog je res neskončen, vsemogočen, nedosegljiv, pa hkrati na dosegu roke, rojen v hlevu, zaprašen, prešvican in krvav v hoji za človekom, blizu vsakemu, ki ga hoče sprejeti. Zato Silno se raduj!
Comments