12 NAVADNA NEDELJA
Jezus je na samem molil se začne evangeljski odlomek. Molitev je odpiranje duha, srca, vsega človeka Bogu. In Jezus je molil k svojemu Očetu. Drugje je rečeno, da sta On in Oče eno in da je njegova ''jed'', da dela to, kar Oče želi. To je bila za Jezusa molitev: biti z Očetom tesno povezan in biti z njim istega duha. To mu je bilo vse in to je živel do konca.
Takoj za tem Jezus vpraša učence: Kaj pravijo ljudje, kdo sem? Ljudje nismo neobčutljivi za to, kaj ljudje rečejo, kako nas vidijo. Marsikdo se ujame v zanko, v kletko sužnosti temu, kaj ljudje rečejo, ali pa kaj bodo rekli. Glede Jezusa, glede vere smo veliko stvari slišali od drugih ljudi. Nekaj slišali, drugo tudi videli. Danes, ko je očetovski dan, lahko pomislimo na to, da je Jezus govoril o svojem Očetu v nebesih. Nebeškega Očeta hote ali nehote primerjamo s svojimi očeti. V nekaterih ozirih se je našim očetom posrečilo, so nam dobro predstavili nebeškega Očeta. ''Kaj pravijo ljudje, kdo sem?'' Kaj vse smo o naši veri dobili od drugih! Vendar to ni dovolj.
Kaj pa vi pravite, kdo sem? Jezus je imel v molitvi osebni stik s svojim Očetom. Veliko sem prejel od drugih, tudi vero, ampak kdo je zame Bog, kdo je nebeški Oče, Jezus Kristus. Kaj praviš o meni ti sam, Kristus sprašuje vsakega od nas. Na to vprašanje odgovarjamo z razumom, z besedo, veliko bolj pa z življenjem. Ali se trudim v molitvi za živ stik z Bogom? Ne morem, ne smem živeti svoje vere samo preko tega, kar so mi drugi povedali, pa če imamo še tako lepe spomine in doživetja od doma, tu v Lemontu. Kdo je zame živi Bog?
Evangelist Luka zapiše Petrov odgovor na Jezusovo vprašanje (Božji Maziljenec), ne pa tega, kako se je Peter uprl in Jezus reagiral na to, da mu je Peter branil, da se mu ne sme zgoditi, da bi trpel in umrl. Lahko bi rekli, da je Luka ''lukav'', da je pisal ''politicaly correct.'' Luka s tem prikrije, da prvak apostolov ni dobro razumel Jezusa in njegovega poslanstva. Če je bila to težava samega prvega papeža, nam ni treba misliti, da dobro vemo kdo je Jezus. V molitvi in v hoji za njim ga moremo počasi spoznavati.
Če hoče kdo iti za menoj – poleg tega, kar so nam drugi povedali in sami mislimo o Jezusu Kristusu, je tu zelo jasna Njegova ponudba. Najprej se je treba za vero in za Jezusa Kristusa odločiti. In to ne samo za teorijo ampak tudi za prakso (to pomeni ''iti za''). Človek je sposoben odločitve za živega Boga in za to, da bo delal to, kar Bog hoče. To se naredi enkrat na začetku, potem pa je treba prav vsak dan to utrjevati in potrjevati z molitvijo in z življenjem. Nekateri verniki te odločitve nikoli ne naredijo. Naj se odpove sam sebi. Človekov ego (od tod egoizem) je včasih zelo prepričan, da sam najbolje ve kaj je dobro in prav. Niti pred Bogom se ne ustraši. Podrediti si hoče voljo in vse ostale sposobnosti v človeku. Hoditi za Kristusom in ravnati samovoljno – to dvoje ne gre skupaj in se je enemu treba odpovedati.''Zgodi se Tvoja volja'' molimo v vsakem očenašu in nas spominja na to, da ne bomo ravnali samovoljno. In vzame vsak dan svoj križ. Ljudje imamo vseh vrst težav; sami s sabo, z drugimi, z raznimi rečmi. Ob teh težavah tudi zorimo, lahko postajamo boljši, bolj življensko izkušeni in modri.Vsak dan je nov dan glede tega. Križ je včasih pretežak, da bi gledali daleč naprej, zato je dovolj če ga vzamemo in nosimo le en dan naenkrat. Ter hodi za menoj. Hoditi pomeni biti pripravljen na spremembe in izzive življenja. Ne hodim sam in ne na slepo (''za menoj''). Jezus je v molitvi iskal stik z Očetom. Zato ga niso zmotila ne pričakovanja ljudi ne pričakovanja njegovih učencev. Ni bilo lahko, ampak opravil je svoje življensko poslanstvo. Nas pa vabi, da se odločimo in hodimo za Njim.
''Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.'' V tem Jezusovem stavku se pokaže vsa resničnost naše vere v živega Jezusa Kristusa. Drugače se nam lahko zgodi, da ima naša vera temelj samo na tem kar drugi mislijo ali sami mislimo, življenje pa gre mimo vere in mimo Jezusa Kristusa.
Commentaires