O skušnjavah je tema in o Jezusu, ki je premagal skušnjave. Včasih nas močno mika, kar je slabo za nas. Pomaga, če se vživimo v posledice tega, da se skušnjavi vdamo. V prvem berilu je v zgodbi povedana globoka modrost o človeku, o miku stvari, ki v resnici niso dobre zanj, o osramočenju, ki ga doživi človek, če popusti skušnjavi. V evangeliju se Jezus po krstu v Jordanu odpravi v puščavo in tam ga hudič skuša. Adam in Eva ne zmoreta premagati skušnjav hudega duha, Kristus pa jih premaguje. Mi jih premagujemo z Njim.
Hudič ne želi biti poznan, priznan, menda zato, da lažje dela. Potrebno ga je razkrinkati kot očeta laži Že od začetka je tak. Jezus je poudarjal, da je največja zapoved ljubezen do Boga z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo. Izročiti se Bogu z vsem srcem, obrniti se k njemu z vsem srcem. To je vabilo, izziv postnega časa. Polovičnost, mlačnost je zelo dobra zemlja za delovanje hudobnega duha.
Gospod Bog je zasadil vrt.. in je tja postavil človeka. Za nomade svetopisemskega človeka, ki se je s čredo preseljeval po prašni suhi pokrajini, je vrt res prava podoba raja: ograjen, stalen prostor varnosti in obilja. Na nek način lahko živimo v tem vrtu, če živimo spravo z Bogom, z bližnjmi, s seboj. Sredi dnevnih skrbi in dela lahko doživljamo mir srca in spravo z Bogom. To je notranji vrt v katerega Bog postavlja človeka. Kadar popustimo skušnjavi, pa smo iz tega vrta izgnani. V vrt Božje milosti, prijateljstva z Bogom nas je postavil sv. krst. Gospod Bog je zasadil vrt v katerem smo kot Božji otroci.
Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju. Kača, ki se plazi, zvija, je tu simbol skušnjavca, skušnjave. V vrtu prijateljstva in miru z Bogom nismo sami. Z nami je Bog. Spremlja pa nas tudi skušnjava, skušnjavec, hudobni duh. Ali je res Bog rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu? Kadar nam hočejo kaj prodati, nam pošljejo vprašalnike, sprašujejo za mnenje. Začnemo se ukvarjati z nečim, kar nas prej sploh ni zanimalo. Hudobni duh podobno skuša človeka, nam pove zgodba iz raja. S človekom se zaplete v pogovor. Postni čas, ki nas kliče, naj se obrnemo h Gospodu z vsem srcem, kliče naj se v tak pogovor s hudičem ne spuščamo. Kadar je naše srce mlačno, vera šibka in negotova, takrat nas mnoge reči privlačijo, ki so nam škodljive. Hudobni duh začne zelo od daleč: ali res ne smeta jesti od nobenega drevesa? Hitro pa pride bliže in potegne najprej Evo, potem še Adama. V kratkem rečeno je nauk zgodbe: ne pogajaj se s hudičem. Ne pogajaj se s svojimi slabimi nagnenji, s skušnjavami. Premisli posledice in hkrati se obrni proč. Gorečnost, zavzetost, ki je drugo ime za ljubezen, najbolj premaguje skušnjave.
Bi postala kakor Bog – to je prastara človekova želja in skušnjava. V smislu: nihče mi ne bo ukazoval, me omejeval. Delam kar hočem. Človek meni, da je v tem svoboda, pa postaja suženj samega sebe, svojih želja, ki jih noče biti konec. Bog je Bog in človek je človek, odvisen od Boga in sopotnik z drugimi. Biti kakor Bog pa je skušnjava, da mi drugi niso potrebni, niti Bog. Rezultat tega je, da sta prva človeka izgnana iz raja. Tudi mi moramo iz raja, ki ga na trenutke doživljamo v srcu, globoko v sebi, kadar zapuščamo meje, ki jih je človeku Bog določil. Določene so v sami naravi stvari. Bog, vera nam želi pomagati to uvideti in sprejeti.
Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja – nazorno pokazana mikavnost skušnjave, ki se kaže v kar se da lepi luči. Šele ob premišljevanju posledic, kasneješega počutja, kasnejšega razočaranja vidimo, da ni tako. Spoznata tudi prva starša: Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Osramočena, spoznala sta, da sta se prevarala. Pustila sta se prevarati od hudiča. Dobre, lepe reči, so jima postale škodljive, ker sta se pustila premagati skušnjavi. Najboljše zdravilo za to smo slišali na pepelnico preroka Joela ''Obrnite se k meni z vsem srcem.'' O, da bi verjeli Bogu, ki je naš Stvarnik, Odrešenik! V papežu Frančišku imamo svetel zgled človeka, ki mu z vsem srcem verjame! Pri svojih 77 letih je zelo živ in živahen. Morda ne moremo z njim v korak, lahko pa se danes obrnemo h Gospodu z vsem srcem!
Če si Božji Sin, reci naj ti kamni postanejo kruh. Na lahko naj bi Jezus prišel do kruha, brez drugih naj bi skrbel samo zase, za svoje potrebe. Naj bi skrbel samo za materialni kruh. Če je Bog, zakaj je toliko lačnih na svetu? Morda zato, ker noče iz kamnov delati kruha, ampak hoče, da ga mi dajemo tistim, ki so lačni! Ta skušnjava kaže, da je tako. Človek ne živi samo od kruha. Človek ne živi samo od materialnih dobrin. 'Ti otroci imajo vse,'' včasih kdo reče. Materialno morda res, ampak človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust. Ljudje smo lačni Boga, opozarja tudi papež. In če starši otrokom, kristjani ljudem ne bomo prinašali Boga, kaj se bo zgodilo? Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, ni za drugo kot da se vrže proč in jo ljudje pohodijo, slišimo drugje Jezusa. Ni samo telo lačno. To je skušnjava: samo za telo skrbeti. Duša pa je lačna. Ves človek pride iz ravnotežja, če skrbi samo za telo. Cel svet gre narobe: izčrpavanje virov, onesnaženje, ...
Če si Božji Sin, vrzi se dol. – skušnjava neodgovornosti. Skušnjava naveličanosti, utrujenosti, saj je vseeno – brezbrižnosti. Lenoba. Zakaj bi se trudil. V veri pa vemo, da je vsak človek pomemben in da vsa naša dejanja ali pa nedejanja vplivajo na nas, na naše bližnje in na ves svet. Spomnimo se papeža Janeza Pavla II v njegovi starosti in bolezni. Še naprej se je trudil, do zadnjega. Skušnjava stati ob strani in kritizirati, da se samo nič ne naredi.
Gospoda, svojega Boga moli in njemu samemu služi je Jezus odgovoril na hudičevo skušnjavo, naj bi Jezus padel pred njim in ga molil – za to pa bi mu naj dal ves svet. Pika na i in glavni poudarek današnje nedelje je prav ta Jezusov odgovor! Bolj ko bo to v središču našega bitja, bolj uspešno bomo z Jezusom tudi mi premagovali skušnjave!
Comments