1.POSTNA NEDELJA
Berilo iz 5. Mojzesove knjige nakaže izpoved vere, ki temelji na spominjanju in se izraža v hvaležnosti s prinašanjem darov. Spominjanje gre vse od Abrahama preko Egipta in naraščanja naroda tam ter stisk, ki so jih pestile. Bog je ljudstvo izpeljal iz Egipta. Pripeljal nas je v ta kraj in nam dal to deželo, v kateri se cedita mleko in med. Ni idelano, nikoli nismo zadovoljni, pa vendar je tudi res, če se spominjamo nazaj, naše zgodovine. Povojni komunizem in šikaniranje vernikov. Spominjanje so korenine naše vere, sedanje hvaležnosti in pomoč, da v dobrih časih, ki nam jih Bog naklanja ne bi pozabili na vso pot, nas samih in naših staršev, starih staršev, prednikov. Je pomoč, da ne bi pozabili na hvaležnost. Sveta maša – evharistija, pomeni zahvala. Več kot tisoč dvesto petdeset let vernosti našega naroda se lahko spominjamo, praznujemo ,smo hvaležni za to!
Pred kratkim smo praznovali dvajseto obletnico Slovenskega katoliškega centra in ob tej priložnosti izdali knjižico z našo kratko zgodovino doma in verskega središča. Ste bili del te zgodovine? Ste jo prebrali? Se Bogu zahvalili zanjo? Ste otrokom pripovedovali svojo zgodovino vere, kulture? Kaj verjamemo?
V evangeliju vidimo Jezusovo vero, prepričanje, ki ga ne omaje nobena skušnjava.
Jezus se je postil. Tiste dni ni nič jedel. Cerkev nas v letošnjem postnem času vabi naj se postimo iz solidarnosti do preganjanih kristjanov. Od prvih časov krščanstva ni bilo toliko preganjanjih kristjanov kot danes. Papež Frančišek, ki se se je v petek srečal z moskovskim patriarhom Kirilom (Cirilom), je že prej omenil, da se med preganjanimi kristjani uresničuje edinost. Preganjajo kristjane, pa naj bodo katoličani ali pravoslavni. Mnoge danes preganjajo zaradi vere in so zato v begunskih taboriščih, tepeni, pobiti. Ali smo v solidarnosti z njimi pripravljeni se odpovedatit enemu obroku na teden? Tako bomo tudi sami vzeli bolj zares postni čas.
Jezus je zavrnil skušnjave, ki so ogrožale njegovo poslanstvo. Svojo Božjo moč naj bi uporabil za to, da bi sam sebi stregel, nikogar potreboval. Če si sam priskrbiš kruh, drugega ne potrebuješ. Človek ne živi samo od kruha, je njegov odgovor skušnjavcu. V obilju materialnih dobrin je tudi skušnjava, da bi živeli samo za to. Imeti več in več, pa nikoli ni dovolj. Včasih slišim, da se kdo čudi, da imajo vaši otroci, vnuki vsega dovolj, vendar niso zadovoljni. Človek ne živi samo od kruha, je skušnjavo zavrnil Jezus. Človek ne živi samo od tega, kar si more pridobiti, zaužiti.
Drugo skušnjavo Jezus zavrne z besedami: Gospoda, svojega Boga moli in njemu samemu služi. Tu gre za vprašanje, komu ali čemu služimo? Če rečem: saj vsi tako delajo, to ni služba Bogu ampak lenoba, da bi mislil in delal kot mi narekuje vest, kar verujem. Če menim, da molim Boga in samo njemu služim, pa me to nič ali pa zelo malo stane, potem sem najbrž popustil skušnjavi, ki si jo je Jezus zavrnil. Tisoči v našem narodu so umrli zaradi svoje vere, mnogi so bili preganjani. Mnogi so preganjani in umirajo nasilne smrti tudi danes zaradi svoje vere. Hudičeva skušnjava je: če predme padeš in me moliš. Pred čem jaz padam, če nisem zvest svoji veri, veri svojih prednikov, veri kristjanov v deželah kjer so še danes preganjani, mučeni, pobiti?
Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga. Gre za skušnjavo nazaupanja v Boga na katero Jezus spet odgovarja s svetopisemskim navedkom. Sveto pismo je Božja beseda in tudi nam lahko pomaga premagovati skušnjave materializma, služenja hudiču namesto Bogu in skušnjavo, da Bogu ne bi zaupali.
תגובות