1. Adventna nedelja leto B 2014
Zadnji dan novembra je že ali pa komaj, kakor vzamete, v cerkvi pa že začenjamo novo leto, se pripravljamo na Gospodovo rojstvo. Novembra je v naravi vse nekam mrtvo, ves november smo se spominjali pokojnih, mi pa začenjamo nekaj novega, pripravljamo se na praznik božiča, novega življenja. To ima svoj pomen in namen. Z mislijo na smrt, na konec življenja najbolj modro živimo. Drugače se lahko zapletamo v reči, ki se zdijo nujne, niso pa pomembne. Ena od osnovnih spoznanj na tečaju za dobro uporabo časa je bilo to, da je treba razlikovati med nujnimi in pomembnimi rečmi. Npr. nujno je plačati račun za kurjavo, pomembno pa je izolirati hišo, da ne bomo porabili preveč kurjave. Za pomembne reči v življenju je potrebna čuječnost na katero nas opozarja Jezus v evangeliju: Pazite in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Lahko si življenje predstavljamo kot vožnjo z avtomobilom. Vsak vozi svoj avto življenja in ne sme zaspati na poti, če hoče priti na cilj. Duhovno ne smemo zaspati. K duhovni čuječnosti, pozornosti nas vabi in opozarja adventni čas. V adventu bo morda polno nujnih reči treba urediti: od nakupov in krašenja do obiskov in obdarovanja. Naj ob tem ne pozabimo na pomembne reči, npr. na več molitve v adventnem času, na večjo pozornost do Boga in do ljudi.
Novi čikaški nadškof Blaž Ćupič je ta teden duhovnikom poslal pismo v katerem piše, kako lepo se je počutil sprejetega, ko je prišel v Chicago. Dodal je, da bi tak lep sprejem v ZDA želel tudi mnogim možem in ženam, migrantom, ki bi radi ustvarili boljše življenje za svoje otroke in za svoje družine. Željo po boljšem življenju jim je globoko v srce dal Bog sam. Bog sam je v Kristusu tudi želel najti prostor med nami. Ali ga bo našel v nas in pri nas?
Adventni čas in pričakovanje Jezusovega prihoda nas spominja tudi na to, da Bog večkrat preseneča in je zato treba biti nanj pozoren, buden. V naši skupnosti se imamo lepo, ampak ali je v naših srcih in v naših družinah, v naši skupnosti dovolj prostora zanj, ki se je, kot smo slišali prejšnjo nedeljo, poistovetil s tujcem, s popotnikom itd. in prihaja? Če smo se uspavali in smo preveč zadovoljni sami s seboj, na začetku adventnega časa lahko molimo tudi z besedami iz prvega berila: Ti, Gospod, si naš oče. Naš odkupitelj iz davnine ti je ime. Zakaj si dopustil, Gospod, da smo zašli s tvojih poti, zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo? Molitev bo podprla našo voljo in našo globoko željo, da ob začetku adventnega časa začnemo na novo, na sveže. In zdaj, Gospod, si ti naš oče! Mi smo glina, ti si naš upodobljavec, vsi smo delo tvojih rok. Naj nas Bog pregnete, da bomo oblikovani po njegovi zamisli!
Danes praznujeta zlato poroko M in D. M. mi je v pismu napisala, da jima je Lemont drugi dom in da vsako nedeljo tu napolnita dušo in srce. Tudi ob pripravi na zlato poroko sta videla, čutila, kako jima vsi želijo pomagati, da bo njuno praznovanje čim lepše. Vesel sem bil tega pisma in rad ga delim z vami. Pismo je povzelo misli mnogih, ki se srečujemo v Lemontu. Ob vajini zlati poroki se zahvaljujeta Bogu za petdeset let skupnega življenja v zakonu in mi se zahvaljujemo skupaj z vama in z vajino družino. Vsaka sv. maša, evharistija pomeni in je zahvala in pred nekaj dnevi smo praznovali Zahvalni dan, ki tudi spominja na lepoto zahvale. Zahvale Bogu in ljudem tudi za vse, kar doživljamo v slovenskem Lemontu. Zahvaljujem se tudi vama za vajin zgled, za petdesetletno pričevanje življenja v zakonu. Kjer govori življenje, dejanja, ni treba veliko besed.
Comments