4. navadna nedelja A

4. navadna nedelja

 

Poslušali smo začetek Govora na gori - Jezus je novi Mojzes (tako ga Matej prikaže) , ki daje novo postavo, postavo Božjega kraljestva. Vanj že vstopamo, kolikor živimo po tej novi postavi.

 

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Biti lačen in žejen nečesa pomeni veliko željo, globoko hrepenenje. Pri lakoti in žeji gre za nekaj osnovnega in bistvenega. Blagor govori o lakoti in žeji po pravičnosti. In kaj je pravično? Pravično je to, da je vsaka stvar na svojem mestu. Pravično je to, da ima Bog prvo in glavno mesto. Pravično je, da ljubimo Boga nad vse, svojega bližnjega pa tako kot samega sebe. Božje ime za pravičnost je usmiljenje. Spomnimo se na sv. Jožefa, ki je bil pravičen in svoje zaročenke ni hotel osramotiti temveč jo je skenil skrivaj odsloviti. Bil je pravičen v smislu sočutja, usmiljenja, ljubezni. Ljubil jo je kot samega sebe.

 

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti lahko razumemo, da Jezus blagruje tiste, ki si na vso moč prizadevajo za to, da bi v življenju spoznali in izpolnjevali to, kar Bog hoče. Spomnimo se, da je Jezus povedal, da človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz Božjih ust. Božja beseda nas hrani. Jezus je zase rekel, da je njegova jed, da izpolni Očetovo voljo. Bil je lačen in žejen Božje pravičnosti na svetu in si je na vso moč zanjo prizadeval z besedami in dejanji.

 

Jezus nas je učil moliti, naj se zgodi Očetova volja v nebesih in na zemlji. Ta prošnja je v očenašu še pred prošnjo za vsakdanji kruh. Pred jedjo molimo očenaš, tudi pred obhajilom. Očenaš nas lahko spomni na blagor lačnim in žejnim pravice. Nagloblja pravica do Boga in do ljudi je ta, da ravnamo tako kot Bog hoče. Lačni in žejni smo tega, da bi Bog in njegovo kraljestvo zavladalo najprej v naših srcih, potem tudi v naših medsebojnih odnosih.

 

Nasičeni bodo. Takrat, ko nekaj naredimo prav, ko se potrudimo po najboljših močeh, smo zadovoljni, pomirjeni. Z drugo besedo Jezus pove: smo nasičeni.

 

Blagri govorijo tistim, ki so že ubogi v duhu, itd., vsebujejo pa tudi vabilo na pot, v dejanja, kličejo k prizadevanju. Kako si bomo ta teden zbujali to lakoto in kako jo tešili?

 

Iščite Gospoda... iščite pravičnost spodbuja že Sofonija v prvem berilu. Zgodovinski kontekst pokaže na težak politični položaj izvoljenega ljudstva. Prerok v teh okoliščinah pokaže na bistveno. Glavno je to, da verniki vsak dan v molitvi, v prizadevanju za pravičnost delajo to kar je treba, to kar Bog hoče.

 

Morda se skrijete na dan Gospodove jeze. Ljudi je skrbelo, jih je bilo strah kaj bo v položaju v katerem so se znašli. Imamo različne skrbi, ki nas lahko odvračajo od skrbi za Boga ali pa nam še bolj pomagajo. Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, pravi sv. Pavel na drugem mestu. Poudarek ni na Gospodovi jezi temveč na iskanju Gospoda, iskanju pravičnosti.